Kalumna je zlonamerna napačna izjava, katere namen je škodovati ugledu osebe, institucije ali organizacije. Izraza “oklevetanje” in “obrekovanje” se lahko uporabljata tudi za označevanje klevetanja. V mnogih regijah sveta obstajajo zakoni, po katerih so takšne dejavnosti nezakonite, ljudje pa se lahko soočijo z zakonskimi kaznimi za klevetanje. Takšni zakoni so včasih sporni, saj je včasih težko ugotoviti, ali je izjava zaščiten govor ali ne po zakonih o svobodi govora.
Da se šteje za resnično klevetanje, mora biti izpolnjenih več pogojev. Pomembna je zloba, kot tudi poznavanje dejstva, da je izjava napačna. Če nekdo ponovi napačno izjavo nekoga drugega ali resnično verjame, da je izjava resnična, to ni klevetanje. Izjava mora biti podana s škodljivim namenom in dokazati, da namera ni mnenje ali komentar. Tu je mogoče potegniti zelo tanke črte, ki se večkrat zavlečejo v sodnem postopku, ki vključuje obtožbe o klevetništvu.
Izraza »kleveta« in »kleveta« se pogosto pojavljata v kontekstu klevetanja. Oba izraza sta različni vrsti obrekovanja, ki se razlikujeta po obliki. Kleveta je nekaj, kar je objavljeno v tisku, na primer v časopisu ali drugem razumno fiksnem mediju. Nasprotno pa je klevetanje govorjena oblika klevetanja. Vsekakor se mora dejanje obrekovanja zgoditi v kontekstu, v katerem je bilo jasno, da naj bi slišali ljudje, ki niso obrekovana. Lažne izjave, dane neposredno vpleteni osebi brez prisotnih prič, morda niso zelo lepe, vendar niso klevetanje.
Po zakonu se takšna dejanja lahko obravnavajo kot civilna krivica ali delikt, lahko pa se po nekaterih zakonih in v nekaterih regijah obravnavajo tudi kot kaznivo dejanje. V primerih, ko gre za civilno krivico, ima oseba, ki je obrekovana, pravico, da osebo, ki daje lažne izjave, pripelje na sodišče, da izterja škodo. Poleg plačila odškodnine se lahko osebi, ki se ukvarja z blatenjem, naloži tudi druga odškodnina, kot je umik izjave. Kazniva dejanja lahko povzročijo zaporno kazen.
Včasih je meja med resnično klevetništvom in zaščitenim, čeprav nevljudnim govorom zelo tanka. V več regijah sveta obstajajo pomisleki, da se zakoni o obrekovanju včasih uporabljajo za mrazujoč učinek, s ciljem utišanja ljudi, namesto da bi ljudem zagotovili legitimen način, da popravijo krivico. Močna podjetja in posamezniki lahko poskušajo zlorabiti zakone o obrekovanju, da bi utišali nestrinjanje, sodišča pa morajo pri tehtanju dokazov skrbno ravnati, da zagotovijo, da zakona nehote ne uporabijo napačno.