Na splošno je obrekovanje na delovnem mestu opredeljeno kot vrsta obrekovanja značaja, ki se dogaja na delovnem mestu ali je povezana z delovnim mestom in pogosteje škoduje zaposlitvi osebe. Obrekovanje je besedni nasprotnik klevetanju, kar pomeni, da je klevetanje na delovnem mestu govorjen način obrekovanje lastnega značaja, medtem ko je klevetanje na delovnem mestu pisno. Da bi klevetanje na delovnem mestu veljalo za obrekovanje, je običajno treba to predstaviti kot dejstvo. Zato se vsa klevetanja na delovnem mestu v pravnem smislu dejansko ne štejejo za klevetanje na delovnem mestu in jih je bolje kategorizirati kot trače. Zakoni o obrekovanju, klevetanju in klevetanju, ki se nanašajo na delovno mesto, se razlikujejo glede na lokacijo in je najbolje pristopiti s pomočjo odvetnika, ki ima izkušnje s primeri obrekovanja na tem področju.
Da bi nekatere vrste obrekovanja veljale za obrekovanje na delovnem mestu, morajo povzročiti resno obrekovanje na delovnem mestu. To pomeni, da mora obrekovanje povzročiti resno škodo ugledu in značaju zaposlenega, zlasti na način, ki ogroža njegovo kariero. Običajno je treba kakršno koli obrekovanje na delovnem mestu, klevetanje ali klevetanje, predstaviti kot dejstvo, da se v pravnem smislu šteje za obrekovanje. Običajno ogovarjanje na delovnem mestu med zaposlenimi se običajno ne šteje za klevetanje v smislu, da bi lahko škodilo ali ogrozilo kariero zaposlenega. Podobno se delitev drobnih govoric, šal ali negativnih mnenj o sodelavcih ali zaposlenih običajno ne šteje za klevetanje na delovnem mestu.
Včasih se lahko tisto, kar se pravno ne šteje za klevetanje na delovnem mestu, še vedno šteje za nadlegovanje na delovnem mestu. Tudi zaposleni se morajo zavedati, da tudi če klevetanje ne povzroči okvare kariere, je včasih klevetanje tako obrekovajoče za značaj ali ugled zaposlenega, da ga tisti, ki ga slišijo, ne zna razlagati drugače. Takšne situacije se lahko spremenijo v zakonite primere klevetanja na delovnem mestu.
Zakoni o obrekovanju na delovnem mestu, klevetanju in klevetanju se razlikujejo glede na regijo. Na primer, v Ameriki se lahko zakoni v eni državi razlikujejo od zakonov v drugi državi. Če zaposleni meni, da je bil žrtev kakršne koli vrste obrekovanja na delovnem mestu, bi moral poiskati pravni nasvet od odvetnika, ki ima izkušnje z zakonodajo te države o obrekovanju na delovnem mestu. Odvetnik bo lahko svetoval, kakšne dokaze mora tožnik predložiti za primer, ki lahko vključujejo namen obrekovalca in škodo, ki jo je utrpel tožnik oziroma zaposleni. Seveda bo odvetnik delavcu pomagal pripraviti se na morebitne tožnikove zagovore, ki lahko vključujejo situacije, kot so privilegij delodajalca in privolitev zaposlenega, da lahko dokaže, da je izjava res dejstvo, ali trdi, da je izjava mnenje zvočnik.