Bazalna membrana (membrana basalis) je tanek sloj bazalne in retikularne lamine, ki pritrdi in podpira epitelij in endotelij. Epitel je vrsta tkiva, ki tvori žleze in obdaja notranje in zunanje površine organov in struktur po vsem telesu. Endotelij je vrsta specializiranega tkiva, ki prekriva notranjo površino krvnih žil. Del te membrane, bazalne lamine, izločajo epitelijske celice, ki jo prekrivajo. Retikularna plast leži znotraj bazalne lamine in je sestavljena iz vlaknastega tkiva.
Osnovna membrana služi predvsem za vezavo epitelija na vezivno tkivo pod njim. V koži so na primer tri glavne plasti: najbolj zunanja plast povrhnjice, ki je sestavljena iz epitelijskih celic in vključuje del kože, ki je viden; srednja plast dermisa, sestavljena iz vezivnega tkiva; in globlji podkožni sloj. Med povrhnjico in dermisom leži bazalna membrana, ki ohranja zunanjo plast tesno oprijeta s spodnjo plastjo.
Druga funkcija bazalne membrane je zaščitna pregrada pred tujimi predmeti ali malignimi celicami. Epitelno tkivo pogosto prekriva dele telesa, ki so v stiku z zunanjim okoljem, kot je notranjost želodca, kjer prehaja hrana, ali koža. Trda, polprepustna narava te membrane deluje kot filter, ki preprečuje, da bi neželeni predmeti vstopili v notranjost telesa. Na ta način lahko pomaga tudi pri zadrževanju okvarjenih ali malignih celic.
V krvnih žilah bazalna membrana pomaga tudi pri angiogenezi oziroma izdelavi novih krvnih žil iz obstoječih. Med tem procesom endotelij, ki obdaja notranjost krvne žile, kjer teče kri, izloča encime v membrano. Encimi razgradijo tkivo, tako da lahko endotelijske celice migrirajo navzven, se pomnožijo in tvorijo novo žilo. Preden kri lahko teče v novo žilo, pa je treba oblikovati novo bazalno membrano.
Glomerularna bazalna membrana je še posebej pomemben primer delovanja tkiva kot filtra. Glomerul je snop kapilar, ki se nahajajo v nefronu ledvice, kjer se tekoči deli krvi izpraznijo, da se očistijo in vrnejo v krvni obtok. Glomerularna bazalna membrana, ki obloži te kapilare, je posebej zasnovana za izbiro, kateri deli krvi se filtrirajo in katere komponente ostanejo v krvni žili. Te membrane, ki so negativno nabite in še posebej debele, omogočajo prehod majhnih ionov ali negativno nabitih molekul in tekočine, medtem ko ohranjajo velike molekule in pozitivno nabite molekule, kot so beljakovine.
Številne patologije lahko povzročijo šibkost ali nepravilno delovanje bazalnih membran. Anti-glomerularna bolezen bazalne membrane, znana tudi kot Goodpastureov sindrom, je redka avtoimunska bolezen, pri kateri telo tvori protitelesa, ki napadajo kolagen tipa IV, ki ga najdemo v glomerularnih in alveolarnih membranah, kar ima za posledico hitro progresivno odpoved ledvic in poškodbe pljuč. Vzroki niso natančno znani, verjetno pa vključujejo viruse, genetiko in izpostavljenost kemikalijam.
Genetske mutacije v kolagenu bazalnih membran lahko povzročijo Alportov sindrom, ki pogosto vodi do odpovedi ledvic. Kri v urinu ali hematurija je najpogostejši simptom motnje. Ker je povezan s kromosomom X, je Alportov sindrom pogostejši pri moških kot pri ženskah.