Klasična mehanika je področje študija, ki opisuje gibanje predmeta kot rezultat njegove mase in sil, ki delujejo nanj. Učinke je prvi opisal Sir Isaac Newton v 17. stoletju. Newton je svoje delo temeljil na prejšnjih znanstvenikih, vključno z Galileom Galileijem, Johannesom Keplerjem in Christiaanom Huygensom. Vse teorije v klasični mehaniki temeljijo na Newtonovih teorijah ali izhajajo iz njih, zato se klasična mehanika pogosto imenuje Newtonova mehanika.
Newton je svoje tri zakone gibanja predstavil v svojem najbolj znanem delu Principia Mathematica. Ti zakoni opisujejo, kako sile vplivajo na gibanje telesa. Prvi zakon pravi, da telo miruje ali se premika z enakomerno hitrostjo, ko so vse sile, ki delujejo nanj, enake. Drugi zakon povezuje pospešek telesa s silami, ki delujejo nanj, tretji pa pravi, da za vsako dejanje obstaja enaka in nasprotna reakcija.
Obnašanje plinov in tekočin, nihanje vzmeti in nihala so opisani s klasično mehaniko. Newton je sam uporabil svoje zakone za opredelitev pojma gravitacije in gibanja planetov okoli sonca. Po drugi strani so te teorije pripeljale do stvari, kot sta evropska industrijska revolucija 19. stoletja ter razvoj satelitske tehnologije in vesoljskih potovanj v 20. stoletju.
Vendar pa obstajajo omejitve za rešitve klasične mehanike. Sistemi, ki vsebujejo ekstreme mase, hitrosti ali razdalje, odstopajo od Newtonovih zakonov. Newtonov model, na primer, ne more pojasniti, zakaj imajo elektroni tako valovne kot delcem podobne lastnosti, zakaj nič ne more potovati s svetlobno hitrostjo ali zakaj se zdi, da sila gravitacije med oddaljenimi galaksijami deluje takoj.
Pojavili sta se dve novi veji fizike: kvantna mehanika in relativnost. Kvantna mehanika, ki so jo uvedli Edwin Schroedinger, Max Planck in Werner Heisenberg, razlaga gibanje zelo majhnih predmetov, kot so atomi in elektroni. Velike in oddaljene predmete ter predmete, ki potujejo s hitrostjo blizu svetlobe, opisuje relativno, ki jo je razvil Albert Einstein.
Kljub tem omejitvam ima Newtonova mehanika več prednosti pred kvantno mehaniko in relativno. Obe novejši področji zahtevata znanje napredne matematike. Podobno se lahko kvantne in relativistične znanosti zdijo protiintuitivne, ker opisujejo vedenja, ki jih ni mogoče opazovati ali doživeti.
Heisenbergovo načelo negotovosti na primer pravi, da je nemogoče poznati tako hitrost kot lokacijo telesa. Takšno načelo je v nasprotju z vsakodnevnimi izkušnjami. Matematika Newtonove mehanike je veliko manj zahtevna in se uporablja za opis gibanja teles v vsakdanjem življenju.