Kitajska zelena ali khan choy je ista vrsta kot evropska sorta, ki jo pozna večina ljudi na Zahodu, Apium graveolens, vendar ima številne pomembne razlike. Ta rastlina ima veliko tanjša stebla in močnejši okus kot njen evropski sorodnik, barva pa je lahko od bele do temno zelene. Kitajsko sorto redko postrežemo surovo, je pa pogosta sestavina kuhanih kitajskih in vietnamskih jedi.
Zelena je starodavna rastlina z dolgo zgodovino uporabe na Kitajskem, kjer se je v kuhinji pojavila vsaj od dinastije Han (206 pr.n.št. do 220 n.š.). Kitajska zelena je bližje divji sorti, imenovani smallage, kot evropska. Po videzu in okusu je bolj kot zelišče, nekoliko kot peteršilj.
Tanka peclja so votla in hrustljava, tako peclje kot liste pa lahko dodajamo kuhanim jedem. Semena rastline se uporabljajo tudi v kulinariki in tradicionalni kitajski medicini. Rastlino lahko uporabljamo tako posušeno kot svežo za dodajanje okusa hrani.
Pri nakupu kitajske zelene morajo kupci poiskati hrustljava stebla in sveže, živahne liste. Potrošniki ne bi smeli izbrati zelene s porumenelimi ali ovenelimi deli. Pred kuhanjem mora kuhar zeleno oprati in odstraniti trde zunanje strune. V hladilniku ga lahko hranite v dobro zaprti plastični vrečki več tednov.
Medtem ko je vsa zelena dobra za zdravje, saj je bogata z železom, kalijem in vitamini A, B1, B2, C in D, naj bi kitajska zelena imela številne zdravilne koristi. Topel sok zelene se tradicionalno uporablja za zdravljenje zlatenice in nizke temperature. Je diuretik in se lahko uporablja za spodbujanje zdravega uriniranja, pa tudi za nadomestitev elektrolitov, ko je oseba dehidrirana. Rastlina se je uporabljala tudi za zdravljenje različnih stanj, kot so visok krvni tlak, revmatizem, prebavne težave in skorbut.