Kitajska filozofija vključuje ideje o obstoju, ki so jih sprejeli milijoni ljudi iz Kitajske in drugih narodov, nekateri že tisočletja. Sistemi taoizma, zen budizma in konfucianizma sodijo med osnovne šole kitajske filozofije. Pisatelji in misleci, kot so Lao Tse, Sun Tzu in sam Konfucij, so prispevali k kulturi Kitajske in sveta na splošno. Kitajske ideje vključujejo naklonjenost ustaljenemu redu in duhovnost, ki je ni enostavno opredeliti z besedami. Ti koncepti so bili stoletja vir fascinacije in študija zahodnih filozofov.
Izvor oziroma kitajska filozofija je v 6. stoletju pred našim štetjem, ko sta Lao Ce in nato Konfucij vzpostavila svoje tradicije. Stoletje pozneje je vojak Sun Tzu napisal Umetnost vojne, filozofijo oboroženega boja, ki je v uporabi še danes. V 1. stoletju našega štetja so indijski misijonarji svojo budistično vero prinesli na Kitajsko, kjer se je razvila v pot zen budizma. Ti in drugi kitajski pristopi so pridobili zaupanje v zahodni družbi, kjer so vplivali na številne mislece, pisatelje in umetnike. V zadnjih letih je Kitajska kot narod sprejela ideale in filozofijo komunizma.
Taoizem je kitajska filozofija, ki temelji na naukih Lao Tseja. Filozofija uči, da je življenje namenjeno doživljanju in ne objektivnemu opazovanju in da sama objektivnost ni niti mogoča niti zaželena. Namesto tega bi morali ljudje poskušati živeti v harmoniji s svetom okoli sebe z različnimi duhovnimi in mentalnimi praksami in dejavnostmi. Ta filozofija se je dobro ujemala z budizmom, ki svari pred materialnimi željami. Zen budizem, izrazito kitajska različica budizma, svetuje meditacijo in abstraktna stanja duha za dosego razsvetljenja, nekakšno modrost brez besed.
Nasprotno pa nauki K’ung Fu’tzuja, znanega tudi kot Konfucij, trdijo, da obstajajo dosegljive človeške vrline. Tako posameznike kot človeško družbo kot celoto je mogoče izboljšati, če si ljudje prizadevajo za doseganje teh vrlin, ki jih je mogoče razgraditi v togo strukturiran sistem. Ritualno vedenje, vljudnost in spoštovanje avtoritete imajo svoje mesto v tem sistemu. Ta kitajska filozofija in njeni kasnejši poganjki so vplivali na kitajsko in azijsko razmišljanje na splošno skozi zgodovino do danes. Nekateri so trdili, da se filozofija ujema s togimi strukturami komunistične države ali da konfucianstvo sicer ostaja prevladujoča filozofija v sodobni Kitajski.
Zahodna družba se je v preteklosti spreminjala med sumničenjem do azijskih ljudi in kultur ter navdušenjem nad kitajsko filozofijo in življenjskim slogom. V 19. in 20. stoletju so kitajska, azijska in indijska filozofija vplivale na zahodne zgodovinske osebnosti, kot so Henry David Thoreau, Martin Luther King mlajši in John Lennon. Kitajska prepričanja so se pojavila v tako priljubljenih zahodnih množičnih medijih, kot sta televizijska serija Kung Fu in filmska serija Karate Kid.