Kibernetski napad je poskus spodkopavanja ali ogrožanja delovanja računalniško podprtega sistema ali poskus spremljanja spletnih premikov posameznikov brez njihovega dovoljenja. Napadi te vrste so lahko za končnega uporabnika ali skrbnika omrežja nezaznavni ali pa vodijo do takšne popolne motnje v omrežju, da nobeden od uporabnikov ne more opraviti niti najbolj osnovnih nalog. Zaradi naraščajoče izpopolnjenosti tovrstnih omrežnih napadov je razvoj učinkovite obrambe programske opreme stalen proces.
Pomembno je razumeti, da je kibernetski napad lahko relativno neškodljiv in ne povzroči nobene škode na opremi ali sistemih. To velja za prikrito nalaganje vohunske programske opreme na strežnik ali trdi disk brez vednosti ali privolitve lastnika opreme. Pri tej vrsti kibernetskega napada je glavni cilj običajno zbrati informacije, ki segajo od sledenja splošnih premikov in iskanj, ki jih izvajajo pooblaščeni uporabniki, do kopiranja in posredovanja ključnih dokumentov ali informacij, ki so shranjene na trdem disku ali strežniku. Medtem ko je končni cilj zajemanje in posredovanje informacij, ki bodo prejemniku pomagale doseči nekakšen finančni dobiček, vohunska programska oprema deluje tiho v ozadju in je zelo malo verjetno, da bi preprečila izvajanje katere koli običajne funkcije sistema.
Vendar pa je lahko kibernetski napad v svojem namenu zlonameren. To velja za viruse, ki so zasnovani tako, da onemogočajo delovanje omrežja ali celo enega računalnika, ki je povezan z internetom. V takšnih situacijah namen ni zbiranje informacij, ne da bi kdo opazil, ampak ustvarjanje težav vsem, ki uporabljajo napadeno omrežje ali računalnike, povezane s tem omrežjem. Končni rezultat je lahko izguba časa in prihodka ter morda motnja dostave blaga in storitev strankam podjetja, na katerega vpliva napad. Številna podjetja danes sprejemajo ukrepe za zagotovitev, da se varnost omrežja nenehno izboljšuje, da bi preprečili te vrste zlonamernih računalniških napadov.
Kot kibernetski napadi se uvrščajo tudi poskusi kiberteroristov, da bi posegali v delovanje električnih omrežij in drugih sredstev za zagotavljanje javnih storitev. Ker lahko tovrstni napadi hitro pohabljajo infrastrukturo države, veljajo za idealno sredstvo za oslabitev naroda. Strategija, ki uporablja vrsto kibernetskih napadov, ki so časovno razporejena za hkratno motnjo več različnih ključnih sistemov, lahko teoretično povzroči, da država ne more uspešno premagati nobenega od napadov, preden je nastala velika škoda. Na srečo mnoge države prepoznajo zelo resnično grožnjo kiberterorizma in sprejmejo ukrepe za zaščito vladnih in javnih sistemov pred kakršnimi koli internetnimi napadi ter ročno uvedbo programske opreme, ki bi lahko motila sisteme.
Tako kot se morajo vlade in korporacije zavedati možnosti za kibernetski napad, morajo tudi posamezniki sprejeti ukrepe za zaščito svojih domačih računalnikov in povezane opreme pred napadom. Osnovni preventivni ukrep je zagotoviti visokokakovostno protivirusno in protivohunsko programsko opremo ter jo redno posodabljati. Končni uporabniki morajo tudi poskrbeti za skeniranje in datoteke ali programe, ki so shranjeni v CDR ali podobnem sistemu za oddaljeno shranjevanje, preden jih naložijo na trdi disk.