Obtožno kaznivo dejanje je kaznivo dejanje, ki se mu lahko sodi šele po opravljenem predhodnem naroku, da se ugotovi resnost zadevnega kaznivega dejanja. To odločitev sprejme ločena porota pred sojenjem na podlagi dokazov, ki jih predložijo tožilci. Ta terminologija je specifična za države, ki imajo jurisdikcijo običajnega prava.
Obtožnica je pisni dokument, ki pravnemu svetu države omogoča, da nadaljuje s pregonom posameznika ali skupine posameznikov za določeno kaznivo dejanje. To dokumentacijo zagotovi porota – znana kot velika porota v ZDA –, ki je sklicana posebej za ugotavljanje, ali obstaja dovolj dokazov za sojenje. To poroto lahko izbere tožilstvo, običajno pa jo sestavljajo zakoniti državljani.
V ZDA je kaznivo dejanje, ki se obtoži, lahko znano tudi kot kaznivo dejanje. Obtožba kaznivega dejanja je rezervirana za kazniva dejanja, ki so dovolj huda, da upravičijo bodisi zaprtje v državni kaznilnici bodisi smrtno kazen. Te vrste kaznivih dejanj med drugim vključujejo umor, veliko tatvino, posilstvo, ugrabitev, zaroto in požig. Sodijo jim le na sodišču na državni ravni zaradi zmožnosti države, da takšna kazniva dejanja kaznuje. Mestna in okrožna sodišča so rezervirana za prekrške in zločincev ne morejo usmrtiti ali jih obsoditi na dolgotrajno zapor v objektih z najvišjo varnostjo.
Tožilstvo mora pred sojenjem najprej dokazati, da je do kaznivega dejanja, ki je predmet obtožnice, sploh prišlo. To se razlikuje od dokazovanja, da je obtoženec kriv za zadevno kaznivo dejanje. Namen predhodnega naroka je le ugotoviti težo kaznivega dejanja. Tožilstvo mora še naprej prepričati ločeno poroto, da so za to kaznivo dejanje odgovorni obtoženi.
Ko se ugotovi, da je prišlo do kaznivega dejanja, ki je predmet obtožnice, lahko tožilstvo zahteva najvišjo kazen za obtoženega. Brez tega začetnega koraka bo morda treba od pregona soditi nekatera kazniva dejanja na lokalni ravni. Na primer, vse oblike kraje se ne štejejo za veliko tatvino. Nekatere vrste tatvine se lahko obtožijo kot prekrški, na primer za krajo majhnih predmetov, kot so oblačila ali živila. Krajo večjih in dražjih predmetov se lahko šteje za veliko tatvino, na primer odvzem avtomobila nekoga drugega, za kar je treba prestati čas v visoko varovanem stanju ali državnem zaporu.
Nekatere države dopuščajo obtožencem možnost, da se odpovejo pravici do sojenja pred poroto. V Združenem kraljestvu je to storjeno v korist zaslišanja na sodišču za sodnike. Nekatera kazniva dejanja pa se štejejo za preveč gnusna za to možnost in jih je treba nato soditi.