Kazenski nalog je pravni dokument, ki uslužbencu kazenskega pregona odredi ali pooblasti, da opravi določena dejanja v zvezi s kazensko zadevo. Na primer, kazenski nalog lahko pooblasti policiste, da aretirajo osebo, ki je bila obtožena kaznivega dejanja, ali preišče premoženje obdolženca. Kazenski nalog se lahko izda, preden se oseba zave, da je bila obtožena kaznivega dejanja, ali potem, ko ji je odrejeno, da nastopi na sodišču.
Običajno sodnik izda kazenski nalog, ker obstaja razlog za domnevo, da je oseba, navedena na nalogu, zagrešila kaznivo dejanje. Nalog vsebuje pisne podatke o zadevi, vključno z imenom obdolženca in kaznivim dejanjem, ki ga je zagrešil. Običajno kazenski nalog vsebuje tudi ime sodnika, ki je nalog izdal, in datum, ko je bila izdana. Kazenski nalogi tudi podrobno opisujejo natančen ukrep, ki bi ga moral izvesti uradnik pregona. Oblika naloga in podrobnosti v njem se razlikujejo glede na to, kje se nahaja sodišče.
Nalog za prijetje je vrsta kazenskega naloga, ki uslužbencu kazenskega pregona naroči, naj aretira osebo, navedeno na nalogu. Običajno navaja kaznivo dejanje, ki ga je oseba osumnila. V mnogih jurisdikcijah mora tudi navesti, da obstaja verjeten razlog za domnevo, da je obtožena oseba storila kaznivo dejanje. V nekaterih primerih lahko nalog za prijetje navaja tudi znesek varščine, ki ga je sodnik določil v kazenski zadevi.
Za pomoč policistom pri preiskovanju kaznivega dejanja se lahko izda nalog za preiskavo. Ti nalogi organom pregona omogočajo, da preiščejo osebo ali njeno zasebno lastnino za predmete, povezane s kaznivim dejanjem. Prav tako omogočajo organom pregona, da v okviru preiskave zasežejo dokaze. Na primer, nalog za preiskavo lahko policistom omogoči, da v osebnem avtomobilu preiščejo orožje. Če ga najdejo, ga lahko policisti zasežejo skupaj z drugimi dokazi, ki se jim zdijo pomembni za kazensko preiskavo.
Nalog za sodbo je še ena vrsta naloga, ki ga sodnik lahko izda v kazenski zadevi. Ta vrsta naloga se uporablja za odvzem obtožene osebe v pripor, ker ni storil nečesa, kar zahteva sodišče. Na primer, če se oseba ne pojavi na sodišču, ko ji je naloženo, lahko sodnik izda nalog za sodbo, s čimer dovoli organom pregona, da jo aretirajo in privedejo pred sodnika.