Katoliško poročno svetovanje se lahko nanaša na predporočno svetovanje in izobraževalne programe, ki jih ponuja Katoliška cerkev, ali svetovanje za pare, ki ga izvajajo duhovniki ali strokovnjaki za duševno zdravje. Rimskokatoliška cerkev kot organizacija je na splošno zelo predana spodbujanju svetosti zakona in blaginje družin. Posledično morajo v mnogih državah rimokatoliki, ki se nameravajo poročiti, opraviti obsežen program svetovanja pred poroko. Tistim parom, ki so že poročeni, lahko duhovniki in verski delavci v njihovi lokalni župniji ponudijo neformalno svetovanje o katoliški zakonski zvezi, da se odpravijo nesoglasja, ki se lahko pojavijo. Nekateri pari lahko izkoristijo tudi storitve svetovanja, ki jih ponujajo strokovnjaki za duševno zdravje, ki v svoje svetovanje vključijo njihovo katoliško vero.
V Združenih državah in nekaterih drugih državah morajo pari, ki se želijo poročiti v rimskokatoliški župnijski cerkvi, sodelovati v programu katoliškega zakonskega svetovanja. V Združenih državah se program imenuje Pre-Cana in je sestavljen iz individualnih srečanj z zakonskim svetovalcem, psihološkega testiranja ter skupinske razprave in izobraževanja o katoliškem družinskem življenju in socialnem pouku. V nekaterih župnijah so starejšim parom ali parom, ki so bili že poročeni, na voljo specializirane različice Pre-Cane, da bi zadovoljili njihove posebne potrebe.
Mnogi katoliški pari raje prejmejo svetovanje od strokovnjaka, ki deli njihovo vero in njene vrednote. Nekateri psihologi, svetovalci in klinični socialni delavci ponujajo katoliško zakonsko svetovanje, ki združuje psihoterapevtske in svetovalne tehnike s katoliško duhovnostjo in svetovanjem, ki je v skladu z nauki cerkve. Ker rimskokatoliška cerkev ne dovoljuje ločitve, so lahko cilji katoliškega zakonskega svetovanja precej drugačni od ciljev posvetnega svetovanja. Na primer, medtem ko se posvetni svetovalec lahko osredotoči na to, ali naj par ostane skupaj, je pri svetovanju katoliške zakonske zveze lahko poudarek na iskanju načinov za spravo med sprtimi zakoncema.
Številne župnije nudijo članom cerkve možnost, da se z duhovnikom ali drugim uslužbencem pogovorijo o zakonskih težavah. Večina duhovnikov se usposablja za osnovne veščine svetovanja v semenišču, čeprav vsi duhovniki nimajo specializiranega usposabljanja za zakonsko terapijo. Tovrstno svetovanje je pogosto kratkotrajno in neformalno ter se lahko odvija v cerkveni pisarni. Pogosto duhovnik ali uslužbenec oceni položaj para in, če je potrebno, strokovnemu svetovalcu priporoča bodisi par ali oba zakonca kot posameznika.