Kapitalizem nesreč je izraz, ki se nanaša na ustvarjanje dobička na podlagi pojava neke vrste katastrofe. Izraz je prvič skovala Naomi Klein v svojem delu Doktrina šoka in se osredotoča predvsem na velike poslovne dejavnosti, ki si prizadevajo ustvariti izdelke, ki jih potrošniki nato kupijo zaradi strahu pred morebitno ali bližajočo se katastrofo. Sčasoma se je izraz kapitalizem katastrof uporabljal za dobičke, dosežene zaradi krčenja gozdov, med in po naravni nesreči ter celo pri trženju izdelkov na način, ki povzroča tesnobo, ki jo je mogoče razbremeniti le z uživanjem določenega izdelka.
V mnogih primerih se kapitalizem katastrofe pojavi zaradi trženjskih prizadevanj, da bi prevzeli negotovosti ali strahove, ki jih imajo potrošniki. Zavarovalnica lahko na primer uporabi grafične prikaze posledic tornada ali poplav kot sredstvo za spodbujanje potencialnih strank k nakupu zavarovalnega kritja, ki bi jih zaščitilo v primeru, da bi se te vrste nesreč zgodile na njihovih območjih. Na podoben način se lahko podjetje, ki prodaja kampirno opremo in potrebščine, vključi v marketinško kampanjo, ki poudarja pripravljenost v primeru, da je dostop do vode, elektrike in drugih javnih služb prekinjen po orkanu ali celo kakšni katastrofi, ki jo je povzročil človek. Z vsakim scenarijem je ideja pričarati podobe v glavah potrošnikov, ki so zaskrbljujoče, povzročajo skrbi in napetosti, nato pa ponuditi rešitev v obliki izdelka ali določene linije izdelkov.
Zagovorniki kapitalizma katastrof pogosto opozarjajo na dejstvo, da čeprav so tehnike, ki se uporabljajo za pritegnitev pozornosti potrošnikov, morda nekoliko intenzivne, predstavljajo dogodke, ki so se zgodili v preteklosti in bi se lahko ponovili v pravih okoliščinah. Glede na to se spodbujanje nakupa in pravilne uporabe blaga in storitev ne razlikuje od promocije katere koli vrste potrošnih izdelkov. S tega vidika ta pristop k ustvarjanju prihodkov v razmerah prostega trga ni nič drugega kot prepoznavanje potrebe in ponujanje sredstev za izpolnitev te potrebe.
Zagovorniki koncepta kapitalizma katastrof včasih ugotavljajo, da je na delu več kot le uživanje v prednostih prostega trga. Včasih je motivacija lahko tako politična kot gospodarska. Ta edinstveni hibrid politične ekonomije temelji na ustvarjanju iluzije, da bodo posledice za prihodnje generacije, če se ne upošteva danega pristopa, pogosto strašne. Z ustvarjanjem strahu je upanje, da bodo potrošniki sprejemali hitre odločitve, namesto da bi sami pretehtali dokaze in ugotovili, ali je dani izdelek ali pristop res odgovor ali bi druga rešitev prinesla rezultate, ki so prav tako učinkoviti. Ta pristop se lahko uporablja za utemeljitev oblikovanja vladne pobude ali celo za podporo zamisli o odpravi dane pobude, odvisno od ciljev posameznika ali skupine, ki podpira akcijo.
SmartAsset.