Kaj je katafora?

Jezikovni izraz »katafora« opisuje obliko stavčne strukture ali besedne zveze, v kateri je zaimek ali druga referenca pred stvarjo, na katero se nanaša. V jezikoslovju naj bi ta izraz »so-navezal« na kasnejši izraz. Lahko se nanaša na en sam stavek ali na vrsto stavkov. Katafora je v angleščini zmerno pogosta, čeprav je obratna od običajne strukture, ki se imenuje anafora.

V anafori je zaimek ali druga referenca za samostalnikom. Na primer, stavek “takoj ko je Jane prišla domov, je šla spat” je primer anafore. Zaimek (»ona«) se pojavi za predhodnikom (»Jane«), s čimer bralcu da vedeti, da je Jane predmet stavka, preden jo pozneje omeni kot »ona«. Zaimek v anafori se imenuje “anafora” in ta uporaba se prenaša v kataforo.

Nasprotno pa je v katafori referenčni vrstni red obrnjen. Razmislite o stavku »Takoj ko je prišla domov, je Jane šla spat«. V tem primeru se zaimek (»ona«) pojavi pred referentom (»Jane«). Zaimek se tako pojavi, preden je v stavku kakršen koli znak, na kaj bi se lahko nanašal. Zdi se, kot da bi ta stavčna struktura morala biti zmedena, zaradi česar se bralec sprašuje, kdo je »ona«, a v resnici je katafora tako pogosta v angleških stavkih, da bralec ve, da nadaljuje z iskanjem identitete subjekta.

Stavek “takoj ko je prišla domov, je Jane šla spat” je primer stroge katafore, saj uporablja zaimek za sklicevanje na predhodnik. Nestroge katafore uporabljajo isto strukturo, vendar s samostalniško ali samostalniško besedno zvezo kot anaforo namesto zaimka. V primeru stavka »po dolgem iskanju se je izkazalo, da je krivec Charlie«, je na primer anafora »krivec« namesto zaimka, kot je »on«.

V literaturi ta vrsta stavčne strukture pogosto služi za ustvarjanje napetosti. Avtor se bo morda želel sklicevati na osebo ali stvar anonimno, da bi bralca spodbudil, da nadaljuje z branjem. Reklamni izvod z napisom »To je divje! Čudovito je! To je čudno! To je četrta letna čarovnica za noč čarovnic! ali podobno uporablja kataforo za ustvarjanje prijetnega občutka napetosti v bralcu, zaradi česar se sprašuje, kaj je lahko tako divje, čudovito in čudno.