Kartica Octopus je bila prva brezkontaktna pametna kartica na svetu. Octopus, ki je debitiral v Hongkongu leta 1997, je bil ustvarjen za zagotavljanje hitrejšega in zanesljivejšega načina plačila potnikom v množičnem prevozu. Kartica vsebuje vezja, ki lahko komunicirajo po radijski frekvenci s čitalnikom kartic. Uporabniki kartic pred uporabo shranijo denar na kartico, kar omogoča uporabnikom hongkonške železnice, da hitro plačajo in vstopijo na vlak, tako da svojo kartico približajo čitalniku, ko se sprehajajo skozi vhod. Kartica Octopus je postala tako priljubljena, da se zdaj uporablja tudi v Hongkongu za različne maloprodajne storitve. Druga kartična podjetja po vsem svetu so predstavila brezstične pametne kartice, kot sta Visa® payWave™ in MasterCard® PayPass™.
Kartica Octopus ni bila priljubljena le zaradi svoje enostavne zasnove, ampak tudi zaradi varnosti, ki jo zagotavlja uporabniku. Ena posebna vrsta kartice Octopus, kartica On-Loan, je vnaprej naložena z denarno vrednostjo, preden jo uporabniki sploh kupijo. Tako ni nikoli nobene komunikacije med kartico in bančnim računom uporabnika. Če je pametna kartica ukradena, je predmet kraje le znesek denarja na kartici in ne celoten bančni račun uporabnika. Imenuje se On-Loan, ker Octopus Cards Limited v nekem smislu posoja denar uporabniku v zameno za depozit. Te vrste kartic bodo zagotovile tudi plačilo, tudi če je bila kartica uporabljena za negativno vrednost.
Druga glavna vrsta kartice je prodana hobotnica. Prodana kartica Octopus ima minimalno začetno vrednost ali je sploh ni, kar uporabniku prepušča, da naloži kartico. Prednost prodane kartice je, da jo je mogoče ponovno napolniti. Če uporabniki kartici ne želijo posredovati podatkov o bančnem računu z elektronskim prenosom sredstev, lahko kartici dodajo vrednost tako, da plačajo gotovino na izbranih maloprodajnih mestih. Octopus Cards Limited ponuja tudi prodane kartice v personaliziranih oblikah.
Pri uporabi kartice Octopus ali drugih brezkontaktnih pametnih kartic obstaja nekaj tveganj za osebne podatke. Tveganje izhaja iz dejstva, da je kartica vgrajena z računalniškim čipom. Ta čip shranjuje ustrezne informacije, kot so viri sredstev in zgodovina plačil kartice. Če bi tat vdrl, bi lahko odkril podatke o nečijem bančnem računu – če je bila kartica naložena z elektronskim prenosom – ali bi lahko spremljal pot in kje se nahaja oseba. Da bi se izognili takšnim težavam, kartične družbe priporočajo uporabnikom, da kartice raztrgajo, namesto da jih zavržejo. Podjetja, ki hranijo plačilne podatke, kot so tranzitni sistemi in maloprodajni centri, so sprejela tudi ukrepe za zagotovitev varnosti transakcij s pametnimi karticami.
Kartica Octopus se je razvila tudi izven uporabe izključno kot plačilna naprava; številni šolski sistemi, stanovanjske zgradbe in komercialna podjetja jih uporabljajo kot identifikacijsko in dostopno napravo. Šole lahko uporabljajo kartice Octopus za spremljanje udeležbe učencev. Univerzitetni kampusi, pa tudi stanovanjske in poslovne zgradbe jih uporabljajo kot način zagotavljanja dostopa nekaterim in omejevanja dostopa drugim. Kartice Octopus so se razvile tudi v novo vrsto mode, z urami, obeski za ključe in okraski Octopus, ki delujejo natanko tako, kot kartice. Na primer, tisti, ki potujejo na železnico z zapestnimi urami Octopus, lahko plačajo vozovnico za vlak s preprostim zamahom zapestja, ko se sprehodijo skozi vrtilnico.