Kardiovaskularni trening ali aerobni trening je vrsta vadbe, ki je namenjena povečanju mišične vzdržljivosti z izboljšanjem delovanja srca in pljuč za razporeditev kisika v mišice. Kardiovaskularni trening lahko pomaga tudi pri doseganju in ohranjanju zdrave teže s kurjenjem kalorij. Vaje te vrste uporabljajo velike mišične skupine in vključujejo dvig srčnega utripa na ciljno frekvenco za vsaj 30 minut.
Kardiovaskularni trening je pomemben sestavni del zdravstvenega režima. V idealnem primeru bi ga morali izvajati vsaj trikrat na teden, vsakokrat najmanj 30 minut. Nekatere priljubljene kardiovaskularne vaje so hoja, tek, plavanje, kolesarski aerobni ples in step. Uporaba več kot ene vrste kardiovaskularne vadbe, praksa, imenovana navzkrižni trening, je lahko celo učinkovitejša kot uporaba samo ene.
Če se srčno-žilni trening uporablja za kurjenje maščob, je ciljni srčni utrip običajno 60 % do 70 % največjega srčnega utripa. Začetniki lahko začnejo z nižjim ciljnim srčnim utripom, približno 50 % največjega. Pri uporabi ciljnega srčnega utripa od 50 % do 70 % največjega srčnega utripa bo približno 85 % porabljenih kalorij prišlo iz maščobe. Če so vaši cilji namesto tega povečati učinkovitost vašega srčno-žilnega in dihalnega sistema in s tem povečati svojo vzdržljivost, vzdržujte srčni utrip od 70 % do 80 % vašega največjega srčnega utripa. Izvajanje kardiovaskularnega treninga na tej ravni lahko poveča velikost in moč srca.
Za določitev idealnega srčnega utripa za kardiovaskularni trening najprej določite srčni utrip v mirovanju. To je najbolje narediti zjutraj, ko je telo čim bližje stanju mirovanja. Z rahlim pritiskom s kazalcem in sredincem poiščite svoj utrip na grlu ali na notranji strani zapestja. Ne uporabljajte palca, saj ima palec tudi utrip. Z uro s sekundarnim kazalcem preštejte število srčnih utripov v desetih sekundah, nato pa pomnožite s šest. Za največjo natančnost ponovite ta postopek tri zaporedna jutra in povprečni rezultat za srčni utrip v mirovanju.
Če želite najti svoj največji srčni utrip, odštejte svojo starost od 220. Nato odštejte srčni utrip v mirovanju od največjega srčnega utripa, da določite svojo rezervo srčnega utripa. Glede na vaše cilje določite obseg vašega ciljnega srčnega utripa. Rezervo srčnega utripa pomnožite z največjo in najmanjšo ravnjo ciljnega srčnega utripa – recimo 60 % in 70 % – nato vsaki številki dodajte svoj srčni utrip v mirovanju, da najdete največji in najmanjši utrip na minuto vašega ciljnega srčnega razpona.
Ker je za srčno-žilni trening pomembno vzdrževati določen srčni utrip, ga ne smemo niti zaostajati niti preseči, je pomembno spremljati srčni utrip med vadbo. Številne kardio naprave omogočajo uporabniku nenehno merjenje srčnega utripa, obstajajo pa tudi zapestnice, ki služijo temu namenu. Druga možnost je, da uporabite uro s sekundarnim kazalcem ali štoparico in v rednih intervalih merite utrip, da ugotovite, ali je med vadbo v ciljnem območju srčnega utripa.