Kardiovaskularna vadba je oblika vadbe, ki je namenjena delovanju srčno-žilnega sistema, izboljšanju zdravja pljuč in srca ter izboljšanju stanja mišično-skeletnega sistema. Je zelo priporočljiva oblika vadbe za ljudi z različnimi stopnjami telesne pripravljenosti, čeprav se morajo ljudje vedno posvetovati z zdravnikom, preden se lotijo novega programa vadbe. Številne dejavnosti so lahko del kardio vadbene rutine, zaradi česar bo rutina raznolika in zanimiva.
Primarni cilj kardiovaskularne vadbe je povečati srčni utrip in ga ohraniti dalj časa. Tečaji teka, kolesarjenja in aerobike so nekateri pogosti primeri kardiovaskularne vadbe. V idealnem primeru je treba vadbo vzdrževati vsaj 40 minut, tri do štiri dni na teden. Ta priporočila se lahko razlikujejo, odvisno od posameznikovega stanja, pri čemer bi nekaterim ljudem koristilo več vadbe, drugi pa bi morali zaradi varnosti vaditi manj.
Ciljni srčni utrip za kardio se razlikuje in se določi s spremljanjem rednega srčnega utripa in z uporabo različnih formul za doseganje idealnega srčnega utripa. Zdravnik ali fitnes inštruktor lahko priporoči posebno formulo, odvisno od cilja vadbe, starosti udeleženca in vrste vadbe. Splošno pravilo je, da srčni utrip nikoli ne sme preseči utripa 226 minus starost izvajalca na minuto. To pomeni, da mora imeti 26-letnik najvišji srčni utrip pod 200 med kardiovaskularno vadbo.
Redna kardiovaskularna vadba spodbuja bolj zdrava pljuča, srca in mišice. Rutinska vadba spodbuja dovajanje kisika v mišice, pomaga telesu uravnavati prisotnost številnih spojin in prispeva k izgubi teže; telo dobesedno kuri maščobe za energijo v obdobjih dolgotrajne kardiovaskularne vadbe. Pri tem postanejo mišice močnejše in bolj napete, telovadec pa običajno razvije splošno izboljšanje telesne kondicije.
Ta vrsta vadbe je znana tudi preprosto kot »kardio« ali »aerobna vadba« in jo je mogoče mešati z drugimi oblikami vadbe, kot je trening z utežmi za mišično kondicijo in razteznimi disciplinami, kot sta joga in pilates, za izboljšanje prožnosti in mišičnega tonusa. Nekateri ljudje oblikujejo svoje lastne režime vadbe in oblikujejo rutino, ki je zanje izvedljiva in trajnostna, medtem ko se drugi raje posvetujejo z osebnim trenerjem, inštruktorjem fitnesa ali zdravnikom, da razvijejo varno in učinkovito rutino.