Kaj je kardiorespiratorni fitnes?

Kardiorespiratorna kondicija se nanaša na to, kako dobro lahko telo med dolgotrajno telesno vadbo prenaša kisik iz krvi v mišice. Absorpcija kisika in tvorba adenozin trifosfata (ATP) v mišicah se imenuje tudi kardiorespiratorna kondicija. ATP se uporablja za celično aktivnost v telesu, ko so ravni celične energije nizke. V fitnesu je kardiorespiratorna kondicija pogosto razdeljena na transport kisika ter absorpcijo in uporabo kisika.

Prenos kisika se začne med vdihavanjem. Kisik se vnese v pljuča in ga absorbirajo kapilare. Ko kisik preide skozi srce, se potisne v različne mišice in organe, kjer se kisik absorbira, preden se kri vrne v srce in sčasoma nazaj v pljuča za več kisika. Prva stopnja kardiorespiratornega fitnesa meri, kako učinkovit je ta proces v telesu.

Ko kisik doseže mišice, se začne druga faza kardiorespiratorne pripravljenosti. Mišice morajo delovati, da absorbirajo kisik in tvorijo ATP. Več mišic na določenem območju običajno pomeni več kapilar. Dodatne kapilare lahko izboljšajo to vrsto telesne pripravljenosti. Ko se absorbira, mitohondriji ta kisik pretvorijo v ATP. Mitohondriji so majhne organele, ki so odgovorne za različne vidike zdravja celic in proizvodnje energije.

Izgradnja kardiorespiratorne kondicije vključuje izgradnjo več mišičnega tkiva in povečanje zmogljivosti pljuč z aerobno in anaerobno aktivnostjo. Aerobna aktivnost se nanaša na vadbo, ki zahteva pogosto izmenjavo kisika, kot so tek, tek ali plavanje. Anaerobna aktivnost ne zahteva visoke ravni kisika. Te vaje lahko vključujejo trening z utežmi in raztezanje.

Aerobna in anaerobna aktivnost delujeta skupaj za povečanje kardiorespiratorne kondicije. Aerobna aktivnost lahko pomaga povečati kapaciteto pljuč in transport kisika iz pljuč v kri. Anaerobna aktivnost deluje na povečanje mišične mase za dodatne kapilare, ki absorbirajo kisik, in boljšo učinkovitost absorpcije kisika.

Obstajajo tri pogoste oblike kardiorespiratorne vadbe – preprosta, zmerna in nenadzorovana. Enostavne vaje vključujejo hojo, tek in eliptični trening. Zmerne vaje vključujejo plavanje, rolanje in skakanje vrvi. Nenadzorovane vaje so lahko bolj zabavne, toda srčni utrip in intenzivnost sta pogosto odvisna od posamezne situacije in ravni spretnosti. Te vaje lahko vključujejo košarko, baseball in odbojko.

Kardiorespiratorna kondicija se običajno odziva na vadbo 20 do 60 minut na trening. Pomembno je vzdrževati raven energije in pozornost pri vadbi med aktivnostjo, da povečate telesno pripravljenost in zmanjšate možnost poškodb. Nekaterim začetnikom je lažje razdeliti vadbo na dve do tri manjše seje na dan. Na primer, vadba trikrat na dan po 10 minut je enako kot 30 minut vadbe.