Kardiopulmonalna rehabilitacija (CR) je medicinski program, ki bolnikom z različnimi srčnimi in pljučnimi boleznimi pomaga doseči optimalno telesno funkcijo. Tako kot druge veje rehabilitacijske medicine je tudi CR sestavljena predvsem iz vadbe, zagotavlja pa tudi celovito oskrbo. Poleg telesne vadbe lahko program kardiopulmonalne rehabilitacije vključuje oceno bolnika, spremembo dejavnikov tveganja, prehrano in zdravila, obvladovanje stresa, nadzor krvnega tlaka in obvladovanje sladkorne bolezni. Program kardiopulmonalne rehabilitacije vodi vodja primera, ki je lahko fizioterapevt, kardiološka medicinska sestra ali fiziolog vadbe.
Kardiopulmonalna rehabilitacija se običajno začne po tem, ko je bolnik utrpel večji kardiopulmonalni dogodek, kot je srčni infarkt, ali je bil podvržen kakšnemu kirurškemu posegu na srcu, kot je zamenjava zaklopke, koronarni obvod ali namestitev koronarnega stenta. Vendar pa se lahko CR priporoča tudi za bolnike z nekaterimi srčno-pulmonalnimi boleznimi, vključno z angino pektoris ali bolečinami v prsnem košu, astmo, kroničnim bronhitisom ali emfizemom, tudi če ni bilo večjega zdravstvenega dogodka. Cilj CR je izboljšati bolnikovo fizično funkcijo po večji poškodbi ali operaciji in preprečiti prihodnje zaplete. Tako kot druge oblike rehabilitacije tudi CR pomaga pacientu spremeniti življenje za boljše zdravje in zato ne vključuje le obiskov v ordinaciji. Pacient mora na primer slediti vadbi in dietnemu režimu zunaj fizioterapevtske ordinacije.
Vadba kot del kardiopulmonalne rehabilitacije je pretežno aerobna vadba, ki pomaga krepiti srčno-žilni sistem in izboljšati njegovo delovanje. Pred izdelavo programa vadbe bo vodja pacientovega primera opravil obremenitvene teste, s katerimi bo določil ustrezno količino in intenzivnost vadbe za posameznega pacienta. Zelo pomembno je, da srčni bolniki vadijo toliko, kolikor zdravstveni delavec meni, da so sposobni, saj je izvajanje programa CR povezano s 25-odstotnim zmanjšanjem umrljivosti v treh letih.
Kardiopulmonalna rehabilitacija pomaga tudi srčnim bolnikom zmanjšati dejavnike tveganja za nadaljevanje kardiopulmonalnih težav. Sem spadajo prekomerna telesna teža, sladkorna bolezen, kajenje, slaba prehrana, stres, visok krvni tlak in visok holesterol. Ko je bolnik ocenjen, lahko njegov osebni program CR vključuje zdravila, spremembe v prehrani, spremembe življenjskega sloga in celo svetovanje. Tedenski obiski v ordinaciji se običajno izvajajo od šest do 12 tednov na začetku programa kardiopulmonalne rehabilitacije, nato pa mora pacient nadaljevati svoj prilagojen program okrevanja doma. V idealnem primeru pacient dokonča CR z veščinami in znanjem, da vodi bolj aktivno, produktivno in zdravstveno ozaveščeno življenje ter da se izogne zdravstvenim težavam, ki jih je mogoče preprečiti.