Skozi leta je bilo oblikovanih več različnih mikrofonov za opravljanje zelo različnih nalog. Nekateri – kot so kondenzatorski mikrofoni – zajamejo veliko zvoka iz več smeri, drugi pa en osredotočen zvok samo iz ene smeri. Od te slednje skupine je kardioidni mikrofon morda najbolj priljubljen, saj zajame skoraj izključno želeni zvok, medtem ko je hrup iz okolice komaj opazen. Ime je dobil zaradi svojega vzorca občutljivosti, ki je približno oblikovan kot srce, ko ga izvlečete na osi. To pomeni, da večina zvoka, ki ga zajame, prihaja iz sprednjega dela mikrofona, medtem ko se od zadaj ujame minimalen hrup, s strani pa le obrobni.
Zaradi te vrste vzorca občutljivosti je kardioidni mikrofon uporaben v številnih situacijah, vključno s tistimi, v katerih se hkrati uporablja več mikrofonov, nastopi v živo in določene namene snemanja. Lahko je kondenzatorski mikrofon, ki uporablja kondenzatorski sistem za zajemanje zvoka, ali dinamični mikrofon, ki uporablja tuljavo, pritrjeno na membrano. Ko membrana vibrira, premakne tuljavo, ki nato ustvari elektromagnetno indukcijo.
Kot enosmerni mikrofon – torej tisti, ki zajema zvok samo iz ene smeri – je ta mikrofon zasnovan tako, da dobro zajame en zvok, pri čemer drugi zvoki iz okolice zbledijo v ozadje. Če ta mikrofon še vedno ne naredi dovolj za odpravo hrupa v okolju za potrebe uporabnika, superkardioidni mikrofon odstrani še več hrupa neposredno za mikrofonom. Superkardioidni mikrofon pogosto zamenjujejo s hiperkardioidnim mikrofonom, ki pravzaprav ne odpravi toliko hrupa za mikrofonom, ampak odstrani več ob straneh. Od treh vrst se šteje, da je hiperkardioid najbolj usmerjen.
Za glasbene namene je kardioidni mikrofon uporaben predvsem za zvok v živo, kot so koncerti. Uporablja se lahko tudi kot vokalni mikrofon za predstavitve, javno nagovarjanje in druge situacije, ki zahtevajo vokalni mikrofon. Slog je tudi dobra izbira za snemanje koncentriranih zvokov, kot so vokal in nekatere vrste bobnov.
Druge situacije, v katerih se lahko uporablja kardioidni mikrofon, vključujejo gospodinjske aplikacije, na primer v telefonu. Mikrofon v slušalki zajame predvsem govor govorca, medtem ko odpravlja druge hrupe iz okolice, kot so pogovori v ozadju ali televizijsko klepetanje.