Usredstveni strošek je vsaka vrsta dodatnega odhodka, ki se uporablja za nabavno osnovo osnovnega sredstva. Številna podjetja uporabljajo ta pristop, ko gre za financiranje nakupa osnovnih sredstev ali celo pri ustvarjanju ali gradnji osnovnih sredstev, kot je gradnja nakupovalnega središča ali poslovne stavbe. Ena od značilnosti usredstvenega stroška je, da se strošek ne nanaša samo na časovno obdobje, v katerem je nastal. Ta vrsta odhodkov se realizira postopoma v daljšem časovnem obdobju, običajno zaradi dejavnikov, kot sta amortizacija ali amortizacija.
Dodatek usredstvene vrednosti se pojavi v bilanci stanja in je neposredno povezan z obstoječim osnovnim sredstvom. Ta postopek omogoča povezavo stroškov, povezanih s tem sredstvom, s prihodkom, ki nastane s posedovanjem ali nadzorom sredstva, kot je nepremičnina ali zgradba. Ker osnovna sredstva običajno zagotavljajo dosledno uporabo skozi več let, je pomembno amortizirati stroške teh sredstev, pri čemer je treba upoštevati prihodke, ki nastanejo z uporabo tega sredstva.
Osnovni primer usredstvenega stroška bi bila gradnja novega proizvodnega obrata. Med gradnjo objekta nastanejo znatni stroški v smislu gradbenega materiala, dela, potrebnega za izgradnjo obrata, in financiranja, ki ga lastnik pridobi za financiranje projekta. Ti stroški so povezani z obratom kot osnovnim sredstvom in se upoštevajo pri določanju skupnih stroškov, povezanih z lastništvom obrata. S sledenjem stroškom je lažje ugotoviti, ali prihodek, ustvarjen, ko je stavba dokončana in zasedena, zadostuje za izravnavo teh stroškov, pa tudi tekočih stroškov vzdrževanja strukture. Ker se podrobnosti spremljajo v bilanci računovodskih evidenc lastnika, je enostavno ugotoviti, kdaj je projekt ustvaril dovolj prihodkov za pokritje stroškov gradnje in ustvarja dovolj tekočih prihodkov, da skrbi za vzdrževanje in vzdrževanje rastlina.
Povezovanje usredstvene vrednosti z določenim osnovnim sredstvom je pomembno tudi, ko gre za uveljavljanje amortizacije tega sredstva za davčne namene. Ta amortizacija se lahko uporabi za zmanjšanje skupne davčne obveznosti s pobotanjem dela ustvarjenega prihodka. Natančni mehanizmi, ki se uporabljajo za zahtevanje amortizacije, se bodo od države do države razlikovali glede na trenutne predpise in standarde, ki jih je vzpostavila davčna ali davčna agencija, ki jo upravlja ta nacionalna vlada.