Sposobnost zadrževanja električnega naboja je znana kot napetostna kapacitivnost. Najpogosteje ga najdemo v elektromagnetnih poljih, ki izvajajo nekakšno fizično silo na delce. Sila povzroči premikanje delcev, kar povzroči električni naboj.
Elektronika uporablja kapacitivnost kot osnovno komponento. Naprave, znane kot polprevodniki, pomagajo pri pretoku elektronov skozi prevodnike iz nekovinskih materialov. Sodelujejo z drugimi elektronskimi napravami, predvsem kondenzatorji, da ta tok deluje za napajanje in nadzor velike količine komponent.
Kondenzatorji so glavna komponenta, ki izkorišča električni naboj. To so v bistvu par prevodnikov, ki vsebujejo premični električni naboj, ločen z dielektrikom ali izolatorjem. Da bi bilo električno polje prisotno znotraj izolatorja, mora biti prisotna razlika med napetostjo vsakega prevodnika – to je znano kot potencialna razlika. Ko se energija shranjuje, med prevodniki nastane mehanska sila. To je najpogosteje med ravnimi in ozko ločenimi vodniki.
Ko sta dva kondenzatorja za nekaj časa postavljena blizu drug drugemu, ustvarita učinek, znan kot “potepa kapacitivnost”. To pomeni, da električni naboj izgubi del svojega signala in začne puščati znotraj izoliranih tokov. Učinek je škodljiv za pravilno delovanje visokofrekvenčnih tokov.
V številnih električnih napravah je treba uporabiti tudi lastno kapacitivnost. To se zgodi s povečanjem električnega naboja za količino, ki je potrebna za dvig potenciala za en volt. Eden od načinov, da se to zgodi, je, da med prevodnik postavite votlo prevodno kroglo, zaradi katere se kondenzator sam uravnava glede električnega naboja.
Kapacitivnost se na splošno šteje za inverzno induktivnost, koncept upora spremembi toka. Oba pojava je mogoče izmeriti tako, da napetost in tok v vsaki enačbi nadomestimo z nasprotno meritvijo. Na enak način bo induktor izravnal funkcijo kondenzatorja.
Zadrževanje električnega naboja se meri v faradih. To je količina potenciala električnega naboja, ki lahko spremeni en volt znotraj kondenzatorja. Meri tudi količino električnega naboja, ki se lahko prenese v eni sekundi z enakomernim tokom.
Koncept kapacitivnosti je leta 1861 prvič zasnoval James Clerk Maxwell. Izumil je koncept potisnega toka, ki je hitrost spremembe v elektromagnetnem polju. Maxwell je razumel koncepte izolatorjev in kako električna energija teče skozi njih ter kako bi elektromotorna sila povzročila stanje polarizacije v njegovih delih.