Kalup za slušni aparat, ki se pogosto imenuje ušesni kalup za slušne aparate ali ušesni kalup, je del slušnega aparata, ki se nahaja v človekovem ušesu. Te naprave so lahko izdelane iz različnih materialov in včasih vsebujejo vse elektronske komponente slušnega aparata. Cevke, ki potekajo skozi kalup slušnega aparata, omogočajo, da ojačan zvok potuje v ušesni kanal in do ušesnega bobniča osebe.
Obstaja več komponent, ki jih najdemo v kalupu za slušni aparat. Cev, ki poteka skozi kalup, omogoča, da zvok potuje v uho. Cevke, ki se končajo na robu kalupa, se pogosto uporabljajo pri bolnikih z blago izgubo sluha, medtem ko bodo pri tistih z hujšo izgubo sluha morda potrebna cev, ki sega dlje v ušesni kanal in se konča bližje ušesnemu bobnu. Kalup za slušni aparat ima tudi odprtino, ki omogoča kroženje zraka skozi uho.
Za ljudi, ki imajo blago ali zmerno izgubo sluha, se lahko celoten slušni aparat nahaja v kalupu za slušni aparat. Posamezniki s hujšo izgubo sluha, zlasti naglušni otroci, pogosto uporabljajo zaušesni slušni aparat. Pri tovrstnih napravah se kalup nahaja v ušesnem kanalu, kjer prenaša zvok na bobnič, medtem ko elektronske komponente in krmilniki počivajo nad in za ušesom.
Računalniška tehnologija je naredila znanost o izdelavi kalupa za slušni aparat precej natančno. Računalnik se uporablja za skeniranje ušesa in ustvarjanje tridimenzionalnega modela notranjosti. Računalnik lahko te informacije nato prenese v stroj, ki izdela kalup za slušni aparat. V preteklosti so kalupe za slušne aparate izdelovali z uporabo mavčnih ali gelnih kalupov. Postopek izdelave slušnih aparatov iz teh kalupov je bil veliko manj natančen kot metode, ki so bile razvite pozneje.
Obstaja več različnih materialov, iz katerih je mogoče izdelati kalup za slušni aparat. Najpogostejši material je akril, ki je trda plastika. Mnogi ljudje menijo, da je ta vrsta kalupa udobnejša od kalupov iz mehkejših materialov, kot je silikon, ki je mehak in zelo prožen material. Med tema dvema so kalupi iz mehkih akrilnih materialov, ki postanejo bolj prožni, ko se segrejejo v stiku s telesom.