Kadiš je judovska molitev, ki časti Božjo slavo. V judovski skupnosti se uporabljajo številne različne oblike te molitve, vključno z več oblikami, ki se uporabljajo med vsakodnevno molitvijo v sinagogi, šulu ali templju. Poleg tega žalujoči pravijo posebno obliko Kadiša, zaradi česar ga nekateri ljudje povezujejo posebej z žalovanjem.
Ta molitev je bila prvotno napisana v aramejščini, jeziku, ki so ga široko govorili številni zgodnji Judje. Ime “Kadiš” izvira iz aramejskega qaddis, kar pomeni “svet” ali “svet”.
Med bogoslužjem se uporablja več oblik te molitve za ločevanje različnih delov bogoslužja. Kadiš se lahko reče med različnimi branji svetega besedila, na primer, ter ob otvoritvi in zaključku bogoslužja. Edinstvena oblika za žalujoče je izrečena med pogrebnimi slovesnostmi, pri čemer določeni žalujoči izgovorijo žalujoči kadiš vsak dan za določeno časovno obdobje, ki je odvisno od razmerja med žalujočim in pokojnikom. Kljub asociacijam na žalovanje ta molitev sploh ne omenja smrti.
Druga molitev, El Maleh Rachamim, se uporablja za molitev za dušo pokojnika. Ko se med bogoslužjem izgovori žalujoči kadiš, se pričakuje, da se pridružijo vsi prisotni, saj se vsi člani kongregacije štejejo za žalujoče, čeprav se kongregaciji ni treba pridružiti pri ponavljanju molitve, ki jo izgovorijo določeni žalujoči, kot je npr. starši in bratje in sestre.
Kadiš se razlikuje med različnimi sektami judovstva, in ker prihaja v toliko različnih oblikah, se lahko obiskovalci včasih znajdejo zmedeni, ko se reče. Številni šuli ponujajo tiskane oblike svojega kadiša v hebrejščini, ki ponujajo prečrkovanje za ljudi, ki ne znajo brati hebrejščine, skupaj z angleškim prevodom. Tako kot druge molitve hvale, tudi ta molitev časti Boga in njegovo veličino ter njegovo sočutje, številne različice pa vključujejo tudi posebne molitve zahvale za njegovo ravnanje z judovskim ljudstvom.