Stroj za prečkanje kablov je velik kos vadbene opreme, ki je najpogostejša v telovadnicah, čeprav jo imajo nekateri športniki doma. Stroj za križanje kablov ima dva kabla, ki sta pritrjena na kupe uteži. Nato gredo skozi škripec, preden se končajo v enem od različnih prijemov. Dve vrvi sta nameščeni široko narazen, tako da lahko športnik prime vsako vrvico in jo potegne čez svoje telo, kar zagotavlja vadbo za prsi in roke. Prav tako je mogoče uporabiti samo en kabel hkrati za izvajanje različnih drugih vaj.
Osnovna konstrukcija kablovskega križnega stroja je sestavljena iz dveh stebrov in prečnega nosilca. Stebri so dovolj visoki, da bo prečka višja od glave športnika. Nič nenavadnega ni, da imajo te prečke pritrjene različne vlečne palice in pritrdilne elemente. Skladi uteži za kable so nameščeni na stebrih, škripci pa so nameščeni na mestu, kjer se steber in prečni nosilci stikajo. To zagotavlja ustrezen kot upora za športnika, da kar najbolje izkoristi vaje, ki jih izvaja s strojem.
Stroj za prečkanje kabla običajno športniku zagotovi različne nastavke za oprijem. Ti se lahko razlikujejo in lahko vključujejo standardne ročaje, debele vrvi ali nastavke »Y«, ki omogočajo obema rokama, da vlečeta en kabel. Različne vrste prijemov omogočajo različne vadbe.
Najpogostejša vaja, ki jo športniki izvajajo s pomočjo stroja za prečkanje kabla, je vaja za prečkanje kabla. Ta vaja zahteva, da športnik stoji v stroju in v vsaki roki drži kabel. Desna roka drži kabel na športnikovi desni, leva roka pa drži kabel na levi strani športnika. Športnik nato stoji z nogami v stabilnem položaju, bodisi z razmaknjenimi čez širino ramen ali z eno nogo naprej in eno nogo dlje nazaj. Ne glede na to naj bo v nogah nekaj upogiba, trup športnika pa naj se rahlo nagne naprej. Roke na tej točki bodo raztegnjene od telesa približno v višini ramen.
Iz tega položaja športnik nato potegne roki drug proti drugi, hkrati pa jih prekriža navzdol po telesu. Roke se običajno prekrižajo, ko športnik še naprej vleče kable, čeprav obstajajo različice te vaje, pri katerih se športnik ustavi, ko se roke dotaknejo. Športnik nato vrne roke v začetni položaj, pri tem pa ves čas ohranja nadzor.