Južna kuhinja je ustanova, ki nudi obroke potrebnim brezplačno ali po zelo nizki ceni. Te kraje je mogoče najti za oskrbo revnih in potrebnih po vsem svetu, mnogi pa svojim obiskovalcem ponujajo tudi različne druge podporne storitve. V mnogih primerih obiskovalcem ni treba izpolnjevati nobenih pogojev, pri čemer so obroki ponujeni vsem brez vprašanj.
Koncept javne kuhinje sega v 1700. stoletje, ko so verske dobrodelne organizacije prvič začele revnim v svojih okrožjih zagotavljati brezplačno, zelo hranljivo hrano, ki je bila pogosto v obliki juhe in kruha. V 1800-ih se je koncept zelo razširil, saj so številne kuhinje proizvajale vstopnice, ki so jih lahko kupile dobrodelne ustanove in jih razdelili prek svojih pisarn in agentov. Sredi 1800-ih so te kuhinje zaradi spremenjenih idej o revščini in blaginji doživele upad, toda z veliko depresijo je bil koncept oživljen in dovolj populariziran, da je postal stalni del družbe.
Običajno vodijo ljudsko kuhinjo in jo zaposlujejo prostovoljci, ki kuhajo hrano, jo postrežejo in pospravljajo. V nekaterih primerih dobrodelne organizacije aktivno spodbujajo pokrovitelje, da se vključijo v pripravo ali čiščenje hrane. Običajno lokalne banke hrane in živilski trgovci podpirajo ljudsko kuhinjo z donacijami ali nizkimi cenami hrane, pri čemer priznavajo dobrodelno vlogo ustanove, donacije skupnosti pa lahko pomagajo tudi pri ohranjanju delovanja ljudske kuhinje.
Te ustanove pogosto podpirajo verske dobrodelne organizacije, narodne kuhinje pa so lahko povezane tudi z drugimi dobrodelnimi organizacijami za brezdomce, revne ali pomoči potrebni. V nekaterih primerih se lahko obiskovalci zaprosijo za kratko izobraževalno predavanje ali branje v zameno za brezplačno hrano, v drugih primerih pa obiskovalci niso zavezani, čeprav so informacije o socialnih programih na voljo tistim, ki sprašujejo.
Številne ustanove pozdravljajo prostovoljce in donacije in so priljubljene priložnosti za družbeno koristne storitve v mnogih regijah sveta. Mnogi se tudi združujejo z organizacijami, ki nudijo zdravstveno oskrbo, psihološko svetovanje in druge storitve za brezdomce, s čimer spodbujajo brezdomce, da pridejo na obrok in ostanejo po pomoč. S povezovanjem takšnih storitev z razdeljevanjem hrane lahko narodne kuhinje pomagajo zagotoviti, da imajo ljudje, ki bi sicer lahko zdrsnili skozi razpoke, dostop do storitev, ki bi se jim lahko zdele koristne.