Jogurt z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov je vrsta mlečnega izdelka, ki vsebuje manj sladkorja kot druge primerljive možnosti. Nekatere znamke jogurtov preprosto ne vsebujejo dodanega sladkorja, druge pa nimajo nobenih sladil. Drugi izdelki so posebej zasnovani in trženi kot jogurt z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in pogosto vsebujejo še manj ogljikovih hidratov. Jogurt je snov, ki je pridobljena iz mleka, zato bo zaradi laktoze vedno prisotno nekaj naravnih ogljikovih hidratov. V fermentiranih mlečnih izdelkih je običajno manj laktoze kot podobna količina mleka zaradi postopka, ki se uporablja za izdelavo jogurta.
Jogurt je v bistvu mleko, ki je bilo izpostavljeno bakterijski kulturi, ki vključuje L. bulgaricus in S. thermophilus. Mleko vsebuje naravni sladkor, znan kot laktoza, ki ga predeluje bakterijska kultura. Razgradi se na aminokisline in spremeni v mlečno kislino, ki nato sesiri mleko. To ima za posledico edinstven okus in teksturo jogurta ter tudi manjšo količino laktoze, kot je običajno prisotna v mleku. Druge vrste bakterij, kot je L. acidophilus, se pogosto dodajo bodisi po izdelavi jogurta bodisi med procesom gojenja.
Ker se večina laktoze, ki je prisotna v mleku, med procesom gojenja spremeni v mlečno kislino, ima jogurt običajno manj ogljikovih hidratov kot drugi mlečni izdelki. Številne znamke jogurta vključujejo dodan sladkor in koruzni sirup kot sladila, ki lahko vnesejo veliko količino ogljikovih hidratov. Jogurt z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov ne vsebuje teh dodatkov in je lahko navaden in nesladkan ali pa vsebuje različna nehranljiva sladila, ki ne dodajajo ogljikovih hidratov. Nekateri izdelki, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, se tržijo kot lahki ali nizkokalorični, drugi pa se posebej imenujejo jogurt z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov; v obeh primerih mora biti dejanska vsebnost ogljikovih hidratov označena na etiketi.
V nekaterih primerih ima jogurt tudi manj ogljikovih hidratov, kot je navedeno na oznaki hranilne vrednosti, zaradi načina, na katerega morajo proizvajalci priti do meritve. Za oznake hranilne vrednosti se ogljikovi hidrati v živilu običajno merijo z metodo razlike, ki vključuje odštevanje teže sestavin, kot so beljakovine in maščobe, od skupne teže sestavin. Preostanek naj bi bili ogljikovi hidrati, kar je običajno tako. Ta številka običajno ni točna za jogurt in druge fermentirane mlečne izdelke, saj se ogljikovi hidrati laktoze v veliki meri pretvorijo v mlečno kislino. To pomeni, da dokler izdelek ne vsebuje dodanega sladkorja, koruznega sirupa ali drugih sladil, je lahko dejansko jogurt z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, tudi če se ne trži na ta način.