Izraz jezikovna politika se nanaša na vse načine, kako se jezik lahko uporablja kot vzvod za upravljanje ljudi, pridobivanje moči in spodbujanje posebnih interesov. Veliko držav ima na primer uradni jezik in od priseljencev se pogosto pričakuje, da ga poznajo. Jezikovna politika se kaže tudi v tem, da nekatere besede postanejo nenaklonjene in postanejo »politično nekorektne«. Če nekdo uporablja te zastarele besede, bi ga lahko obravnavali kot zanesenjaka ali vsaj nerazsvetljenega. Nekatere besede, ki se nanašajo na raso, spol, izvor ali spolno usmerjenost, se lahko uporabljajo za čustveno škodo ljudem.
Politiki imajo svoj poseben jezik, ko gre za jezikovno politiko. Pogosto uporabljajo nejasne besede in evfemizme. Na primer, politik bi lahko uporabil frazo »žrtvovanja naših prednikov«, da bi vplival na volivce, da bi podprli vojno. Da bi pomiril jezno razpoloženje, bi lahko v govoru o dvigu davkov govoril o »službi našemu narodu«.
Včasih jezik politikov ni tako nejasen. “Gospodarstvo je, butec,” je bil vzklik Billa Clintona med svojo prvo kandidaturo za predsednika ZDA. James Carville, Clintonov strateg kampanje, je izmislil slogan, s katerim naj bi klevetali politične tekmece, ker se ne ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji.
Države določijo uradne jezike za poenostavitev delovanja vlade, pravnih vprašanj, zdravja, varnosti in drugih družbenih interakcij. Ljudje, ki ne govorijo uradnega ali priznanega jezika, so lahko marginalizirani. Morda imajo težave pri prilagajanju na svoj novi dom in težje najdejo službo – zlasti dobro plačana. V ZDA so na voljo tečaji angleščine kot drugega jezika (ESL). Presenetljivo je, da ZDA nimajo uradnega jezika, čeprav je angleščina de facto jezik.
Besede so pogosto vprašanje v jezikovni politiki, ko gre za sklicevanje na spol, raso, izvor in spolne preference. Nekatere od teh besed lahko postanejo zastarele. Če se človek tega ne zaveda, se ne šteje za »politično korektnega«. Primeri tega v ZDA se nanašajo na ženske kot na »piščance« ali na Azijce kot na »orientalke«.
Običajni rek: »Palice in kamni mi lahko zlomijo kosti, toda besede me ne bodo nikoli prizadele,« je treba premisliti v luči sovražnega govora. Sovražni govor lahko opredelimo kot uporabo slabšalnih besed ali epitet z namenom povzročiti čustveni pretres ali škodo. Besede imajo res moč, ki temelji na čustvih in namenu govorca.