Jezik za upravljanje opravil je jezik paketne obdelave za uporabo na IBM-ovih velikih računalnikih, vendar se uporablja tudi kot univerzalni izraz za programe, napisane za izvajanje funkcij nadzora opravil. Kot jezik glavnega računalnika je tisto, kar je znano kot skriptni jezik, kjer se skripti napišejo in shranijo za izvajanje različnih funkcij ter po potrebi uporabijo. Vsak postopek je zapisan kot korak in vsak korak izvleče program za izvedbo tega koraka. Ker mainframe uporablja več deset uporabnikov, so začrtani komentarji za izvedbo ali obračunavanje, poučeni so pomožni programi za tiskanje ali združevanje dokumentov in na koncu je podana definicija dela kot celote. Končni niz navodil zahteva, da se prednost dodeli v čakalni vrsti za uporabo glavnega računalnika.
Jezik za nadzor opravil uporablja tako imenovane katalogizirane procedure, ki so niz stavkov, katalogiziranih v knjižnici postopkov in priklicanih z uporabo ukaza EXEC. Če so potrebne dodatne izjave, je mogoče te katalogizirane postopke spremeniti. Vrednosti operandov na obstoječem naboru procedur je mogoče spremeniti, prav tako pa je mogoče spremeniti parametre procedure z uporabo stavkov za preglasitev ali sprememb, ki so narejene in vstavljene v pravilnem vrstnem redu izvajanja.
Za izdajo izhodnih ukazov tiskalnika so ločeni shranjeni stavki. Za poročila, ki se vložijo redno, je mogoče parametre teh poročil poimenovati, shraniti in nato priklicati v izvedbo tiskanja, kadar koli je potrebno drugo poročilo iste vrste. Ti izhodni ukazi tiskalnika morajo celo povedati tiskalniku, katero vrsto papirja naj se uporabi za tiskanje, tako da ga identificirajo s kodo v ukazu SYSOUT za tiskalnike glavnega računalnika. Vsa navodila za tiskanje, ki jih običajno najdete s pritiskom na gumb na tiskalniku mikroračunalnika, je treba določiti za izhode tiskanja, kot je polno ali polovično obojestransko tiskanje, prekrivanje sivih vrstic ali brez prekrivanja, žigosanje časa in datuma ali ne, in vključitev kakršnega koli digitalnega slike ali logotipi.
Jezik za nadzor opravil uporablja tudi pomožne programe za IBM-ove velike računalnike. Ti pomožni programi se uporabljajo po potrebi za paketno obdelavo. Obstajajo trije glavni sklopi IBM-ovih pomožnih programov: (1) sistemski pripomočki, (2) metode storitev dostopa in (3) pripomočki za nabor podatkov. Sistemski pripomočki se uporabljajo za vzdrževanje in upravljanje vseh katalogov; storitve dostopa obdelujejo nabor navodil za dostop do navideznega pomnilnika, pripomočki za nabor podatkov pa so odgovorni za ustvarjanje, tiskanje, kopiranje, premikanje in brisanje podatkovnih nizov. Ti pomožni programi so opremljeni z operacijskim sistemom za jezik nadzora opravil.
Operacijski sistem jezika za nadzor opravil že desetletja ponuja precejšnjo neodvisnost od naprave. S tem, ko je dovolil, da se naprava, ki se uporablja pri opravilu, kliče z uporabo splošnega imena, je spodbudila to neodvisnost; vendar bi lahko z uporabo številke modela določili določen matrični tiskalnik ali brizgalni tiskalnik. Enako velja pri izdelavi varnostnih kopij, ko bi generična uporaba UNIT=TAPE ali UNIT=DISK naredila varnostne kopije na ustrezen medij.