Jejunum je drugi del tankega črevesa, ki povezuje dvanajstnik z iliumom. Je tudi najdaljši del tankega črevesa, ki običajno obsega skoraj polovico njegove dolžine. To področje črevesja s krvjo oskrbuje zgornja mezenterična arterija, na mestu pa ga drži mezenterij, del peritoneja, ki obdaja želodčno votlino. Jejunum je namesto trdno nameščen, dejansko obešen, kar mu omogoča, da se premika znotraj želodčne votline, ko potekajo prebavni procesi.
To področje tankega črevesa ima zelo veliko površino, ki jo deloma ustvarijo gube tkiva. Izbokline, znane kot resice, prav tako povečajo površino jejunuma, pri čemer vsaka projekcija štrli navzgor kot majhen prst. Resice so odgovorne za absorpcijo hranil, pri čemer je jejunum območje, v katerem se začne absorpcija v tankem črevesu. Ponovni privzem žolča se pojavi tudi v jejunumu.
Jejunum izloča tudi prebavne encime, ki razgradijo hrano na enote, ki jih črevo lahko absorbira. To izločanje encima, ki se dejansko začne v želodcu, je ključni del prebave. Brez prebavnih encimov črevesje dejansko ne more dostopati do številnih hranilnih snovi v hrani in tako ne bo moglo uporabiti hrane za prehrano. Motnje v proizvodnji hranil zaradi prirojenih stanj ali bolezni so lahko vir podhranjenosti za bolnika.
Včasih je treba odstraniti celoten ali del jejunuma. Eden od vzrokov za odstranitev je rast raka, ki ogroža tanko črevo, drugi pa je tako huda travmatična poškodba, da je ni mogoče popraviti. Če je oskrba s krvjo v tem predelu črevesja prekinjena, lahko to zahteva tudi odstranitev, saj lahko deli jejunuma odmrejo, če je oskrba s krvjo predolgo prekinjena. Odstranitev opravi kirurški tim s pacientom v splošni anesteziji.
Pri odstranitvi delov jejunuma morajo bolniki upoštevati posebne previdnostne ukrepe. Izpostavljeni so nevarnosti podhranjenosti, ker jim manjka del črevesja, kjer pride do absorpcije, in ker morda ne proizvajajo vseh encimov, ki jih potrebujejo. Nekatere prehranske spremembe bodo morda potrebne, da se zagotovi, da bolnik dobi ustrezno prehrano, bolniku pa bo zdravnik dal posebne nasvete, da se nauči, kaj jesti in kdaj, ter da se seznani z možnostmi dodatkov, ki bodo hranili bolnikovo telo.