V poeziji se jambski heksameter nanaša na vrsto metra. Je vrstica verza, sestavljena iz 12 zlogov. Vrstica ima lahko trinajst zlogov, če je trinajsti in zadnji zlog vrstice nenaglašen. Kot meter je jambski heksameter najpogosteje povezan s francosko obliko poezije, imenovano aleksandrina. Meter je bil redko uporabljen v angleški poeziji, vendar so nekateri pesniki vključili aleksandrinsko v angleške verze kot rimane dvostihe na koncu kitice verzov.
Jamb se nanaša na združevanje zlogov v vsaki besedi vrstice, en nenaglašeni zlog, ki mu sledi en naglašeni ali naglašeni zlog, se imenuje “jamb”. Skupine zaporednih jambov v vrsticah verzov dajejo pesmi ritem. V metričnem smislu je jamb enak enemu “foot” metra. Heksameter se nanaša na dejstvo, da je vsaka vrstica verza sestavljena iz šestih jambov.
Aleksandrina je bila klasična oblika francoske poezije in zelo priljubljena. Njegovo ime morda izhaja iz dejstva, da je bil razvit v času Aleksandra Velikega iz Makedonije. Lahko bi izviralo tudi iz verzov, sestavljenih posebej v njegovo čast. Pesniki tistega časa so menili, da je meter prilagodljiv in prilagodljiv na številne teme.
V angleškem jeziku se aleksandrina ni uporabljala zelo pogosto. V 17. in 18. stoletju se je občasno pojavljal v angleški poeziji. Ironično je, da je enega najbolj citiranih primerov aleksandrine napisal angleški pesnik Alexander Pope in opisal, zakaj se mu zdi neprimerna za angleške verze. V svojem Eseju o kritiki je navedel primer aleksandrinca, ki je prav tako podvomil o njegovi uporabnosti: »Nepotreben aleksandrinec konča pesem/ki kot ranjena kača vleče svojo počasno dolžino.«
Vsi angleški pesniki se niso strinjali s Papežem. Angleški pesnik iz 16. stoletja Edmund Spencer, ustvarjalec Spenserianskega soneta, je v svoje sonete vključil aleksandrinske rimane dvostihe kot končne vrstice kitic. Znana oda o nesmrtnosti angleškega romantičnega pesnika Williama Wordswortha je uporabila tudi jambski heksameter: »Stvari/ki sem/ki sem jih videl/ zdaj/ ne vidim/ni več.«
Jambični heksameter se zdaj v angleški poeziji redko uporablja. V kulturah z drugimi jezikovnimi tradicijami ima meter drugačen pomen, če sploh obstaja. Na Japonskem, državi s starodavno in pomembno pesniško tradicijo, so vsi zlogi v japonskem jeziku enako poudarjeni. Meter na nek način postane bolj zapleten, ker ritem izhaja iz posameznih zvokov zlogov namesto naglasa zlogov. V mnogih drugih azijskih jezikih lahko višina glasnosti predstavlja najpomembnejši del tega, kar bi angleško govoreči mislili kot meter.