Izvozni akreditiv je oznaka, ki jo izvoznikova banka da trgovskemu dokumentu, izdanemu v imenu uvoznika, ki jamči plačilo za kupljeno blago. V mednarodni trgovini sta v prodajnem poslu vključeni dve banki. Banka izdajateljica ustvari akreditiv v imenu uvoznika ali kupca in ga imenuje uvozni akreditiv. Na drugi strani transakcije je svetovalna banka banka za izvoznika ali prodajalca, ki sprejme pismo za obdelavo plačila od banke izdajateljice. Svetovalne banke pismo imenujejo izvozni akreditiv.
Akreditivi olajšajo mednarodno trgovino in naredijo transakcije varnejše tako za uvoznike kot izvoznike. Na splošno je akreditiv podoben potrjenemu čeku, ki jamči plačilo s strani banke, če so vnaprej izpolnjeni določeni pogoji, tako da lahko prodajalec dostavi blago, vedoč, da je plačilo v depozitu s strani neoporečne tretje osebe. Ko je med uvoznikom in izvoznikom podpisana prodajna pogodba, jo uvoznik odnese na svojo banko, da izda akreditiv. Banka izdajateljica označuje pismo kot uvozni akreditiv, ker se ukvarja z uvozno stranjo posla.
Uvoznik običajno prenese akreditiv na izvoznika. Na tej točki pismo obstaja na izvozni strani transakcije. Izvoznik odpremi blago in odnese nakladnico in pismo svoji banki, svetovalni banki, v obdelavo. Svetovalne banke označujejo pismo kot izvozni akreditiv, ker so dajatve, ki jih bo opravil za dokončanje transakcije, izključno v imenu izvoznika. Svetovalna banka predloži dokumente banki izdajateljici in v zameno sprejme ustrezno plačilo.
Banke izdajateljice prenesejo nakladnico, ki jo prejme od svetovalne banke ali izvoznika, uvozniku, ki jo uporabi za terjatev blaga od ladjarske družbe. Izvozni akreditiv odpravlja tveganje pošiljanja blaga in plačila denarja tujim strankam, tako da v transakcijo vstavi banke, ki delujejo kot depozitni agent. Tako banko izdajateljico kot svetovalno banko zavezujejo natančni pogoji, podrobno opisani v pismu. Ni resnične možnosti, da bi ena stranka ogoljufala drugo tako, da prevzame plačilo brez pošiljanja blaga ali vzame blago brez prenosa plačila.