Omejitev izvoza je bodisi prepoved izvoza blaga v določeno državo ali posameznika bodisi omejitev količine blaga, ki se lahko izvozi v to državo ali posameznika. Izvozne omejitve običajno določijo vladni organi in jih naložijo posameznikom ali podjetjem, ki želijo izvažati blago iz svoje matične države. Na primer, v Združenih državah Amerike omejitve izvoza za večino komercialnega blaga določa Urad za industrijo in varnost (BIS) v okviru Ministrstva za trgovino. Omejitev izvoza obrambnih predmetov določa ameriško ministrstvo za zunanje zadeve. Predmeti, ki jih je mogoče ali ne morejo izvažati, včasih določa zunanja politika države, seznami držav ali blaga, za katere veljajo omejitve izvoza, pa se pogosto spreminjajo.
Posameznikom, ki jih vlade razvrstijo kot voditelje sovražnih narodov, teroristične sodelavce, sovražnikove borce ali preprodajalce narkotikov, lahko naložijo omejitve izvoza. Te posameznike pogosto razvršča država, ki ureja svoja izvozna pravila, kot blokirane, nepreverjene ali zavrnjene osebe. Ministrstvo za trgovino ZDA vodi seznam teh oseb in izvozniki lahko pogosto ugotovijo, ali je na teh seznamih posameznik, kateremu želijo izvoziti predmete. Izvoz blaga blokiranim ali zavrnjenim osebam je nezakonit. Če izvoznik preveri identiteto osebe, ki je bila označena kot nepreverjena, in za to osebo ni ugotovljeno, da predstavlja grožnjo državi gostiteljici, se lahko blago nato izvozi vanj.
Omejitev izvoza se lahko uvede proti tujim državam kot oblika gospodarske sankcije. Ameriškim izvoznikom je običajno prepovedano pošiljati kakršno koli blago v države, kot so Kuba, Iran ali Severna Koreja. V drugih primerih bodo države naložile gospodarske omejitve tujemu narodu. V tem primeru je izvoz večine artiklov v te države omejen, vendar je še vedno mogoče pošiljati hrano, zdravila in humanitarno pomoč. V drugih primerih vlade včasih odpravijo izvozno omejitev, da bi olajšale gospodarske ali vladne spremembe v sovražnih državah. Združene države so se na primer strinjale, da bodo izvoznikom dovolile pošiljanje internetne tehnologije v Iran, Sudan in Kubo leta 2010 v upanju, da bosta dostop do interneta in prost pretok informacij pomagala olajšati spremembo režima v teh državah.
Za nekatere vrste blaga je lahko uvedena izvozna omejitev. Pošiljanje elektronskih komponent in računalnikov določenim državam ali posameznikom je običajno omejeno, ker je te predmete mogoče razstaviti in ponovno sestaviti za določene vojaške namene. Postavke, povezane s telekomunikacijami, navigacijo in pogonskimi sistemi, so prav tako močno urejene z nacionalnimi izvoznimi zakoni. Količino tega blaga, izvoženega, posameznika ali državo, v katero se izvaža, in predvideno uporabo blaga je treba pogosto dokumentirati pri vladi, preden se lahko izvozi.
SmartAsset.