Izolacijski transformatorji so zasnovani za izolacijo nestabilnih frekvenc znotraj pasovne širine signala. Te nestabilne frekvence zajamejo kot lasten signalni vhod in iz teh nestabilnih frekvenc ustvarijo jasno, ostro frekvenco signala. Nato oddajo transformirani signal kot izhod. Ker je izolacijski transformator zasnovan tako, da znotraj svoje pasovne širine izolira samo nestabilno frekvenco, če transformator ne more locirati nestabilne frekvence, lahko celotna pasovna širina prehaja skozi transformator brez kakršne koli oblike transformacije.
Pri številnih različnih prenosih video in avdio oddajanja se lahko pojavijo učinki v sistemu, ki lahko povzročijo neželen šum ali motnje v slikah, ki se oddajajo ali sprejemajo. Da bi odpravili te učinke, lahko tehnik, ki je odgovoren za vzdrževanje tovrstnih sistemov, namesti izolacijski transformator. Vendar uporaba izolacijskega transformatorja ni strogo omejena na avdio in video polja, čeprav se v teh primerih najpogosteje uporabljajo.
Ker ima izolacijski transformator zmožnost spreminjanja nestabilnega ali popačenega vhodnega signala v jasen, se naprave uporabljajo v številnih različnih elektronskih napravah. Znotraj naprav izolacijski transformator deluje kot sredstvo za stabilizacijo celotnega vezja. Uporabljajo se lahko kot notranja naprava, kadar so vgrajeni neposredno v vezje naprave, ali pa so vgrajeni kot samostojna enota, omejena le z omejitvami proizvajalca in tehničnimi specifikacijami.
Ena od prednosti samostojne enote je, da je večina novejših modelov sposobna obdelati več kot en vhodni signal. Lahko sprejmejo te več signalov in izolirajo morebitne nepravilnosti v njih, običajno na širšem območju pasovnih širin. Transformatorji, ki so vgrajeni v vezja določenih naprav, so po drugi strani zasnovani tako, da delujejo samo v okviru parametrov te posamezne naprave in samo na pasovnih širinah, s katerimi naprava deluje.
Vrsta nepravilnosti znotraj vhodnega signala, ki jo lahko obdela izolacijski transformator, je odvisna od frekvenc, za katere je zasnovan, da jih prepušča. Frekvenčni pasovi, za katere so zasnovani, da jih izolirajo, se nato pretvorijo v nižje ali višje frekvence, kar je sprejemljiva pasovna širina za napravo. V signalu je vedno razpon frekvenc, ne glede na to, ali gre za napetostni signal, tokovni signal ali oddajni signal, ki sestavlja frekvenčno pasovno širino.