Kaj je izolacijski ojačevalnik?

Izolacijski ojačevalnik se uporablja za zaščito določenih računalniških komponent pred električno energijo, ki je potrebna za njihovo delovanje. Številne računalniške komponente so občutljive in jih lahko poškodujejo že majhni nihanji električne energije. Postavitev izolacijskega ojačevalnika v vezje ločuje obe strani vezja, kar omogoča natančen nadzor količine energije, ki se prenaša z ene strani na drugo.

Izolacijski ojačevalnik blokira neželeno električno aktivnost in omogoča prehod potrebne aktivnosti. Naprava je zasnovana za prenos signalov, ki sodijo v dovoljene parametre. Informacije se lahko prenašajo v analogni obliki ali pa se lahko pretvorijo v digitalno, preden se jim dovoli prehod skozi pregrado. Ti ojačevalniki lahko po potrebi povečajo tudi količino energije, ki se dovaja v sistem za vnos podatkov.

Ena pogosta uporaba izolacijskega ojačevalnika je ločena električni in vhodni sistem. Čeprav sistem za vnos podatkov za delovanje potrebuje električno energijo, lahko pretok energije iz vira energije poškoduje sistem za vnos podatkov. Za zaščito občutljivega vezja pred temi nihanji se lahko med njimi namesti izolacijski ojačevalnik, ki omogoča samo varno prehajanje energije med njimi. Poškodbe ene komponente se lahko razširijo tudi na bližnje komponente, kar stane veliko denarja pri popravilih.

Nekateri sistemi za vnos podatkov se uporabljajo za spremljanje potencialno nevarnih okolij. Senzorje, ki zaznavajo nivoje nevarnega plina, na primer, je treba zaščititi pred električnimi sunki, ker lahko takšen val povzroči eksplozijo. Računalniške komponente, ki pregorijo, se lahko dobesedno vnamejo. Pomembna varnostna lastnost je izolacijski ojačevalnik.

Drug razlog, zakaj inženirji namestijo izolacijske ojačevalce, je, da dve komponenti sistema ostaneta ločena in zaščitena pred neželenimi električnimi sunki v drugi. Obstajajo številni sistemi, ki se lahko med seboj poškodujejo z električno energijo. Pogost primer naprave, ki v ta namen uporablja izolacijski ojačevalnik, je aparat za elektrokardiografijo (EKG). Ko je bolnik priključen na ta stroj, postane del tokokroga in mora biti zaščiten pred električno energijo, ki bi lahko prišla skozi napravo iz napajalnika. Aparat mora biti zaščiten tudi pred bolnikom, saj bo v primeru srčnega zastoja bolnik izpostavljen visokim nivojem električne energije defibrilatorja, ki lahko poškoduje EKG.