Izogibanje proxyju je način, s katerim lahko uporabniki interneta brskajo po spletnih mestih, ki bi jih sicer lahko blokiral skrbnik omrežja. Vendar je izraz nekaj napačnega, saj je uporaba proxyja tisti, ki zagotavlja samo izogibanje vzpostavljenim mehanizmom blokiranja. Uporabnik se torej v bistvu ne izogiba proxyju v toliko, kolikor ga uporablja za izogibanje drugim sredstvom, s katerimi je zavrnjen dostop do določenega spletnega mesta ali storitve. V mnogih primerih so te metode blokiranja še en proxy strežnik ali storitev.
Uporaba proxyja je prišla v poštev iz več razlogov. Večina teh se vrti okoli predpomnjenja spletne vsebine za hitrejši dostop odjemalcev za proxyjem, zagotavljanje anonimnosti za uporabnike ali druge varnostne namene, kot so šifriranje, skeniranje virusov in celovitost podatkov. Druga vrsta se uporablja za spremljanje internetne vsebine, do katere dostopajo računalniki za proxyjem. V večini primerov te vrste poslušalnih proxyjev uporabljajo poslovna omrežja in izobraževalne ustanove, da bi onemogočale dostop do spletnih mest, za katere se ugotovi, da pogoltnejo dragoceni čas.
Ta zadnja oblika revizije se je pokazala na več različnih načinov. Nekatera spletna mesta ali celotna omrežja ne omogočajo dostopa z drugih naslovov internetnega protokola (IP), kar v bistvu blokira dostop oddaljenim odjemalcem, ki izvirajo iz določene regije. Nasprotno oziroma poleg zunanjega spremljanja omrežni skrbniki v nekaterih velikih omrežjih implementirajo proxy strežnik, ki bo spremljal zahteve po vsebini zunaj omrežja, ki bo konfiguriran tako, da onemogoča dostop do določenih lokacij na internetu, da bi izboljšal produktivnost oz. onemogočite dostop do določenih vrst vsebin. Razvite so bile tudi programske opreme, ki se nahajajo na posameznem računalniku, kar bo preprečilo dostop do določenih spletnih mest s tem računalnikom. Izogibanje proxyju zagotavlja rešitev za te načine zavrnitve dostopa.
V večini primerov, ko se storitev imenuje izogibanje proxyju, je to spletno mesto, ki deluje kot posrednik, proxy za dostop do vsebine, ki ne spada v okvir katere koli politike sprejemljive uporabe, ki je bila implementirana v omrežju ali računalniku. Spletna mesta za izogibanje proxyjem izvajajo aplikacije običajnega vmesnika prehoda (CGI), programirane v različnih skriptnih jezikih, ki uporabniku omogočajo dostop do drugih spletnih mest, ki bi bila sicer blokirana. Blokiran uporabnik naloži spletno mesto za izogibanje proxyju v spletni brskalnik in nato prek njega pošlje zahtevo na spletni naslov, ki bi sicer bil onemogočen. Do izogibanja pride, ker je sistem, ki je vzpostavljen za spremljanje in blokiranje dostopa, zaveden v prepričanje, da je zahteva prišla od nekje drugje ali da gre kam drugam.
Zaradi nekoliko kontroverzne narave spletnih mest za izogibanje proxy-ju so včasih kratkotrajna ali slabe kakovosti. Če je posameznik, ki ustvarja spletno mesto, omejen v virih, kot je pasovna širina omrežja ali procesorska moč, je lahko spletno mesto preobremenjeno z zahtevami po brskanju in ustvari bedno izkušnjo za uporabnika, čeprav omogoča dostop, kjer sicer ne bi obstajal. Previdna izbira spletnega mesta za izogibanje proxyju je potrebna tudi zato, ker ga je mogoče uporabiti za zajemanje tajnih informacij, kot so gesla ali podatki o kreditnih karticah. Nekateri skrbniki omrežja prav tako gledajo ta spletna mesta in bodo posodobili svoje sisteme, da bodo dodatno blokirali dostop do ali z naslova, za katerega je znano, da je stran za izogibanje proxyju.