Izobraževalna agencija je subjekt, ki nadzoruje pouk in izobraževalne storitve učencev v določenem okolju, kot je geografsko območje. Lokalna izobraževalna agencija je včasih znana kot šolski okraj, vendar se lahko za izobraževalne agencije štejejo tudi druge organizacije. Te agencije lahko revidirajo posamezne šole, določijo proračune in služijo kot vir za starše, ki imajo morda spore s šolo ali določeno izobraževalno politiko.
V najširšem smislu je izobraževalna agencija lahko organ na nacionalni ravni. Te organizacije so odgovorne za določanje standardov za celotno državo. Ti standardi so običajno minimalni, ki jih je treba izpolniti, lokalne skupine pa lahko te zahteve natančno prilagodijo in jih po potrebi naredijo strožje. Te agencije so lahko odgovorne tudi za določanje sredstev, ki jih prejme vsak šolski okoliš, vsaj do določene mere.
Nekatere države imajo regionalne izobraževalne agencije, ki zagotavljajo podporne storitve lokalnim šolskim okrožjem. Izobraževalna agencija se v tem smislu običajno nahaja v osrednjem območju in zagotavlja sredstva, ki si jih številna lokalna okrožja ne bi mogla privoščiti sama. To je še posebej pomembno v podeželskih državah, kjer davčni prihodki in število študentov ne morejo podpirati specializirane opreme in storitev v vsakem okrožju. Na primer, regionalna izobraževalna agencija je lahko odgovorna za posebne izobraževalne storitve in akademsko testiranje. Te agencije lahko služijo tudi kot regionalne pritožbene komisije, kadar imajo starši težave z odločitvijo lokalnega šolskega okrožja.
V nekaterih primerih se lahko šolski okoliš imenuje izobraževalna agencija. Posamezni okoliši so odgovorni za delovanje osnovnih, srednjih in srednjih šol. Mnogi so lahko odgovorni tudi za posebne izobraževalne programe, kot so šole za osebe z motnjami v razvoju ali mlade v težavah. Te vrste izobraževalnih agencij običajno vodi nadzornik, ki mora odgovarjati lokalnemu upravnemu odboru. Ti direktorji so pogosto izvoljeni in lahko neposredno nadzorujejo denarna sredstva za razpoložljiva sredstva.
Sredstva za te agencije lahko prihajajo iz različnih virov. Izobraževalna agencija ima lahko pooblastilo za obračunavanje lokalnih davkov na nepremičnine, ki lahko predstavljajo velik odstotek financiranja. Večina agencij prejema denar tudi iz državnih in zveznih virov, neposredno ali posredno. Na primer, zvezna vlada lahko zagotovi denar državi za lokalno distribucijo.
Ne glede na to, na kateri ravni je določena agencija, je glavni cilj izobraževati študente po najboljših zmožnostih študentov. Čeprav vsi študenti ne morejo biti uspešni na isti ravni, lahko izobraževalna agencija pomaga zagotoviti nekatera orodja, ki so potrebna, da se tem študentom zagotovi najboljša možna možnost izobraževanja. Da bi to dosegla, mora agencija ne le določiti politike za dijaško telo kot celoto, temveč tudi preučiti posamezne primere ter tesno sodelovati s starši, učitelji in šolskimi upravitelji.