Izjava izvedenca je postopek, ki se uporablja za pridobitev informacij od osebe, ki bo pričala kot izvedenec na sojenju. Depozicija je metoda odkrivanja, ki jo odvetniki uporabljajo za pripravo na sojenje. Odkrivanje je priložnost, da vsaka stranka v tožbi pridobi informacije od nasprotne stranke. Izjava izvedenca omogoča odvetniku, da postavlja različna vprašanja izvedencu, ki ga lahko nasprotna stranka pokliče za pričanje na sojenju. Oseba, ki mora odgovarjati na vprašanja ob izreku izjave, je deponent.
Odvetnik, ki namerava izvesti izvedensko izjavo, mora pretehtati prednosti in slabosti tega početja. Na primer, ena skrb je strošek izvajanja takega odlaganja. Stranka, ki želi izvesti izvedensko izjavo, mora izvedencu plačati razumno plačilo za njegov čas. To pomeni dejanski čas za sodelovanje pri odlaganju, čas strokovnjaka za pripravo na izlaganje in čas potovanja. Ti stroški so dodatek k dejanskim stroškom izjave, ki običajno zahtevajo plačilo sodnega poročevalca za snemanje izjave in pripravo prepisa.
Poleg tega se bo odvetnik morda moral posvetovati s svojim strokovnjakom, da se pripravi na izjavo izvedenske priče. Odvetnik bo morda moral imeti pri izjavi prisoten tudi lasten strokovnjak, ki bo pomagal s predlogi, katera vprašanja naj odvetnik zastavi kot nadaljevanje odgovorov. Druga skrb pri izvajanju izjave je, da bo nasprotni stranki omogočilo, da izve, kako odvetnik analizira primer. To nasprotni stranki omogoča vpogled v to, kakšen pristop bo odvetnik verjetno sprejel na sojenju. Tako mora odvetnik oceniti številne dejavnike, preden sprejme ukrepe za izvedbo izjave izvedenca.
Če se odvetnik odloči, da je najbolje, da izvede izjavo izvedenca, bo odvetnik verjetno nadaljeval z zaslišanjem izvedencu pred izjavo. Zasliševanja so še ena naprava za odkrivanje, ki jo bo odvetnik uporabil za pridobivanje informacij od nasprotne stranke. Zaslišanja so niz pisnih vprašanj, ki jih bo odvetnik oblikoval za pomoč pri pripravi primera za sojenje. Odvetniki bodo običajno služili zaslišanju izvedencu, da bi razvili strategijo o tem, katere vrste vprašanj naj zastavijo med zaslišanjem izvedenske priče. Odvetnik bo skrbno oblikoval zaslišanja, da se izogne izmikanju odgovorov, oseba, ki se odzove na zaslišanja, pa mora to storiti pod prisego.