Kaj je izdelava?

Izdelava se na splošno nanaša na kakovost dela, ki je razvidna pri določenem predmetu ali obrtnem projektu, ki ga izdela mojster. Obstaja veliko razsežnosti, odvisno od namena predmeta, ki prispevajo k splošnemu pojmovanju »kakovosti dela« predmeta. V mnogih primerih je praktična uporabnost predmeta najpomembnejša, izdelava pa se skoraj v celoti ocenjuje glede na to, kako dobro predmet služi svoji predvideni funkciji. V drugih primerih je umetnost vsaj tako pomembna kot praktična uporabnost, če ne celo pomembnejša. »Izdelave« torej ne moremo šteti za povsem objektivno merilo, saj je močno odvisno od potreb posameznika, ki bo uporabljal izdelan predmet.

Visoka stopnja izdelave ni vedno cilj postopka montaže, saj visokokakovostno delo običajno stane več denarja kot delo, ki je zgolj uporabno. V mnogih primerih sta kakovost in cena neposredno povezani, cenejše delo pa stane manj. Prav tako je veliko lažje vzdrževati visoke ravni proizvodnje, če standardi kakovosti niso izjemno visoki. Za množično proizvodnjo del primerne kakovosti je mogoče uporabiti različne avtomatizirane industrijske procese, vendar se najvišji standardi izdelave običajno proizvajajo ročno v daljšem časovnem obdobju.

Klasično se izraz »izdelava« uporablja za predmete, ki jih izdelajo obrtniki, kot so pohištvo in stekleni izdelki. Lahko pa se uporablja za druge izdelke, tudi tiste, ki se množično proizvajajo s postopki industrijskega sestavljanja. To vključuje potrošniško elektroniko, kot so mobilni telefoni, predvajalniki glasbe in računalniki. Mnoga podjetja postavljajo minimalne standarde, ki jih morajo izpolnjevati vsi njihovi izdelki, da jih lahko dajo na trg.

Včasih lahko posamezni obrtniki postanejo znani in spoštovani zaradi svoje spretnosti in izdelave, ki se kaže v predmetih, ki jih izdelujejo. To je običajno v obrti, kot so obdelava lesa, obdelava kovin, pihanje stekla in drugih področjih, ki obrtniku omogočajo veliko osebne ustvarjalnosti. Tako kot pri umetniških oblikah, kot sta slikanje ali kiparstvo, lahko obrtnik razvije osebni slog, ki ga poznavalci tega področja zlahka prepoznajo. Razvijanje takšnega osebnega ugleda lahko močno poveča obrtnikovo sposobnost prodaje svojega dela in mu lahko celo prinese trajno umetniško priznanje. Na splošno pa mojster ne bo mogel doseči tako visoke stopnje priznanja, ne da bi lahko prikazal zelo visoko raven izdelave.