Oploditev in vitro z introcitoplazemsko injekcijo sperme – ali IVF z ICSI – je medicinski postopek, ki se uporablja za oploditev ženskih jajčec, da lahko zanosi. Bolnice lahko opravijo ta postopek, če ne morejo zanositi po naravni poti. Jajčeca se odvzamejo pri pacientu in se nato v laboratoriju vbrizgajo s spermo. Nastali zarodek se nato vsadi v maternico ženske.
Ta postopek se pogosto izvaja za pare, ki želijo imeti otroka, vendar je moški neploden. Morda ima koncentracijo semenčic od 15 do 20 milijonov na mililiter ali manj, ali pa ima lahko njegova sperma težave pri doseganju jajčeca, kar je znano kot slaba gibljivost semenčic. IVF z ICSI omogoča paru, da uporabi moško spermo za oploditev jajčec, lahko pa se tudi ženska odloči zanositi s spermo darovalca. Pogosto se najprej poskusi oploditi in vitro brez ICSI, kar omogoča semenčici, da oplodi jajčece v laboratoriju, vendar se jajčece ne injicira. Če ta postopek ne uspe, se lahko priporoča IVF z ICSI.
Za začetek IVF z ICSI bo ženska jemala zdravila, ki spodbujajo jajčnike, da proizvedejo več jajčec v procesu, imenovanem indukcija ovulacije. Ta zdravila vključujejo injekcije folikle stimulirajočega hormona (FSH), ki se običajno uporabljajo približno sedem do 12 dni. Bolniki se morajo z zdravnikom pogovoriti o idealnem številu jajčec, ki jih želijo pridobiti. Stopnje uspešnosti so na splošno višje, ko se pridobi od 15 do XNUMX jajčec; lahko pa deluje tudi manjša številka. Med jemanjem zdravil se ženska spremlja z ultrazvočnimi slikovnimi preiskavami in krvnimi preiskavami.
Ko so jajčeca pripravljena za odvzem, bo ženska dajala sedacijo, medenično območje pa bo omrtvičeno z lokalno anestezijo. V medenično votlino se vstavi votla igla za pridobivanje jajčec v procesu, imenovanem folikularna aspiracija. Neželeni učinki tega postopka so na splošno manjši, lahko pa vključujejo začasne krče in občutek pritiska v medeničnem predelu. Samec bo nato zagotovil spermo ali pa se lahko uporabi darovana sperma.
V laboratoriju je naslednji korak pri IVF z ICSI osemenitev jajčec. Vsako zrelo jajčece bo vbrizgano z eno samo spermo s posebnimi, drobnimi iglami. Jajca bodo nato inkubirana in spremljana glede znakov oploditve.
Po približno treh do petih dneh so zarodki pripravljeni za prenos, kar je zadnji korak pri IVF z ICSI. Skozi maternični vrat bolnika vstavimo tanek kateter. Običajno se skozi ta kateter vstavi en do dva zarodka; nekateri bolniki pa imajo lahko prenesenih kar pet zarodkov. Ta odločitev je odvisna od kakovosti zarodkov, starosti pacienta in bolnikovih osebnih preferenc. Neuporabljene zarodke lahko po želji bolnika zamrznemo za kasnejšo uporabo.