Islam je najhitreje rastoča svetovna religija z več kot milijardo privržencev po vsem svetu. Na prelomu 21. stoletja je bilo ocenjeno, da bodo muslimani v sto letih prehiteli kristjane, če bi islam nadaljeval s svojo osupljivo rastjo. Kljub temu, da je ena najbolj priljubljenih religij na svetu, jo nemuslimani slabo razumejo.
Religijo je v 6. stoletju ustanovil Mohamed, ki velja za glavnega preroka in glasnika islama. Mohamed je bil le eden v vrsti prerokov, pri čemer je ta religija priznavala tudi nekatere preroke krščanske Biblije. Čeprav je Koran primarno sveto besedilo, je Sveto pismo v muslimanski tradiciji sprejeto kot sekundarno versko besedilo. Muslimani spoštujejo tudi številne spoštovane krščanske osebnosti, kot je Devica Marija.
Mohamed se je rodil v Meki, ki je danes središče muslimanskega čaščenja. Kot mladenič je Mohamed potoval na številnih karavanih in bil izpostavljen najrazličnejšim religijam, vključno z judovstvom, krščanstvom in budizmom. Po muslimanski tradiciji je Mohameda v Meki pri 40 letih obiskal angel Gabriel in mu dal vizijo monoteistične in miroljubne religije. Mohamedovi nauki sprva niso bili sprejeti in odšel je na pohod, znan kot hegira, v Medino, kjer je utrdil svojo politično moč in populariziral islam. Mohamed je določil tudi številna pravila, ki jih morajo zvesti muslimani upoštevati, s čimer izkazuje svojo ljubezen do Boga in podrejenost Bogu.
Privrženci islama so znani kot muslimani, medtem ko se Bog imenuje Alah. Vero ureja pet stebrov vere, ki naj bi jih sledili vsi muslimani. Stebri vključujejo vero v Alaha in podrejenost Alahu, prakso vsakodnevne molitve, miloščine in skrbi za potrebne, post in romanje v Meko za muslimane, ki so to sposobni. Večina muslimanskih skupnosti ima vsaj eno mošejo za molitev z mujezinom, ki ponuja dnevne klice k molitvi.
Nauke najdemo v Kur’anu, Sveti knjigi islama, in mnogi muslimani se naučijo arabskih suter ali verzov Korana za uporabo v molitvi. Koran so sestavili Mohamedovi privrženci, ki so želeli zapisati njegova razodetja. Sama knjiga velja za sveto za muslimane, ki s Kur’anom ravnajo zelo previdno.
Islam ima tudi ustno izročilo, znano kot hadis, ki obravnava življenje Mohameda. Hadis nudi smernice za muslimane o vprašanjih, ki morda niso vključena v Kur’an, in velja za vir zgodovine, pa tudi za versko besedilo. Muslimane ureja kodeks zakonov, imenovan šeriat, ki je primerljiv s Talmudom v judovstvu. Šeriat vodi predvsem Koran, pa tudi hadis, odvisno od regije in tolmača.
Tako kot mnoge religije ima islam nekatere prepovedane dejavnosti, kot sta uživanje svinjine in alkohola. Omejitve pri hrani in družinskem življenju najdemo tako v islamu kot v judovstvu. Religiji sta si pravzaprav v mnogih pogledih izjemno podobni. Islam ima več sekt z različnimi mnenji o določenih točkah vere, vključno s sunitimi in šiiti, ki imajo različna mnenja o določenih vidikih vere.
Ime je povezano z arabsko besedo “salaam”, kar pomeni mir ali podrejenost. Tako kot krščanstvo in judovstvo je islam v srcu miroljubna religija z nauki o verski strpnosti in spoštovanju drugih ljudi ter monoteističnih religij, vključenih v Kur’an. Radikalni elementi so bili v novicah bolj vidni kot miroljubni muslimani.
Islam se od krščanstva razlikuje na več ključnih načinov. Za začetek ta religija ne priznava Trojice Boga, Kristusa in Svetega Duha. Muslimani verjamejo, da Trojica meji na politeizem, muslimani pa priznavajo samo enega Boga. Muslimani tudi ne verjamejo v izvirni greh, temveč v to, da so vsi posamezniki odgovorni za svoja dejanja. Večina muslimanskih držav ima tudi muslimanske vlade, kar je izrazita razlika od krščanskih držav, ki so običajno sekularne.
Judaizem in islam imata zanimivo zgodovino. Številne tradicije judovstva so bile vključene v drugo religijo, vključno s svetimi besedili, čeprav ima islam različne svete dneve. Mohamed je upal, da bo spreobrnil judovsko ljudstvo zaradi podobnosti med obema religijama, in je bil zavrnjen. Obe religiji imata sporen odnos, odkar je Mohamed v mestu Medina poskušal na silo pridobiti spreobrnjence. Krščanstvo, islam in judovstvo imajo skupne tradicije prerokov in miru ter so se pojavili na Bližnjem vzhodu. Čeprav se religije razlikujejo, si delijo tudi idejo o enem samem Bogu, čeprav ima različna imena. V vseh treh je Bog lik, ki ga častijo, ljubijo in spoštujejo.