Ustava Združenih držav ponuja številne zaščite, vključno z zaščito pred nerazumnimi preiskavami in zasegi, ki jih najdemo v 4. amandmaju. Vrhovno sodišče Združenih držav je moralo skozi leta razlagati in opredeliti obseg te zaščite. Leta 1968 je vrhovno sodišče odločilo Terry proti Ohiu, ki je v bistvu ugotovilo, da čeprav obstaja pravica do nerazumnih preiskav in zasegov, lahko uradniki kazenskega pregona v določenih okoliščinah pridržijo in »preiskujejo« osebo zaradi orožja. Ta vrsta iskanja je postala znana kot »iskanje Terry«.
V večini primerov mora uradnik pregona v Združenih državah imeti verjeten razlog, da lahko izvede kakršno koli preiskavo osebe ali lastnine osebe. Vrhovno sodišče ZDA je v preteklih letih iz različnih razlogov naredilo izjeme od tega splošnega pravila. Kar je postalo znano kot izjema pri iskanju Terryja, je bila posledica primera, ko je obtoženca na vogalu ulice opazil clevelandski policist, ki je sumljivo ravnal. Ko je policist pristopil do obdolženca in ga vprašal za njegovo ime, se je obdolženec nekoliko neodzival, pri čemer je policist obdolženca prijel in opravil pregled njegove vrhnje obleke, pri čemer je razkril obris pištole. Obtoženi Terry se je na svojo obsodbo pritožil na podlagi, da je bila preiskava neustavna.
Zadeva je na koncu dosegla ameriško vrhovno sodišče, kjer so sodniki potrdili obsodbo in sklenili, da je uradniku pregona dovoljeno opraviti kratko preiskavo, ki je kasneje postala Terryjeva preiskava – vrhnjih oblačil osumljenca, če je policist utemeljeno sumi, da je oseba storila kaznivo dejanje ali da bo storila kaznivo dejanje. Utemeljitev preiskave je omogočiti policistom, da v interesu varnosti policistov preverijo orožje. Da bi bila preiskava Terryja zakonita, mora imeti policist razlog za domnevo, da je osumljenec oborožen, ne pa zgolj slutnje ali občutek.
Eno od velikih vprašanj v zadevi Terry proti Ohiu je bilo, ali je preiskava sploh sodila v področje »iskanja in zasega«, saj obtoženec takrat ni bil aretiran. Sodišče je sklenilo, da obstajajo srečanja z organi pregona, ki ne dosegajo dejanske aretacije, ki se po 4. amandmaju prav tako štejejo za »odvzem« in so zato zaščitena z ustavo. Če uradnik pregona med preiskavo Terryja najde orožje, ima verjeten razlog, da aretira obtoženca.