Kaj je Iris Foetidissima?

Iris foetidissima je okrasna rastlina, ki naravno raste v senčnih predelih zahodne Evrope in ZDA, gojijo pa jo tudi na vrtovih. V latinščini ime pomeni »smrdljiva perunika«, zaradi močnega vonja po mesu listov; pogosta imena vključujejo Gladwin iris, smrdljivi Gladwin, gladdon ali rastlina pečenke. Rastlina spomladi daje cvetove sivke s tankimi cvetnimi listi, jeseni pa okrogla pomarančna semena. Iris foetidissima se že od antičnih časov uporablja kot domače zeliščno zdravilo za zaprtje in glavobole, povzročala pa naj bi tudi menstruacijo.

Oseba, ki trpi zaradi zaprtja, črevesnega nelagodja ali zadržuje vodo, lahko naredi odvarek iz korenin in listov, ki ga uporablja kot odvajalo in diuretik. Odvarke pripravljamo tako, da zelišča vremo, dokler se voda ne zmanjša in tekočina koncentrira. Eno žlico (15 ml) korenine v prahu ali 2 žlici (30 ml) sesekljanih listov in korenin lahko zavremo s štirimi skodelicami (95 litra) vode. Mešanico kuhamo toliko časa, da ostane le ena skodelica tekočine, približno 20-30 minut, nato pa zelišča odcedimo iz tekočine. Ta decokcijo lahko vzamete po čajno žličko naenkrat, do trikrat na dan.

Iris foetidissima deluje kot antikonvulziv in lajša bolečine, zato je lahko dobro zeliščno zdravilo za migrene in tenzijske glavobole. Pomirjujoč čaj lahko pripravite tako, da sesekljate 1 čajno žličko (5 ml) listov, nato pa liste prelijete z 1 skodelico (240 ml) vrele vode. Mešanica mora stati deset minut, preden zelišča precedite. Ta čaj lahko vzamete tri do štirikrat na dan. Bolniki z migreno morajo biti pripravljeni na čistilne učinke čaja, pa tudi na učinke lajšanja bolečin.

Kot zeliščno zdravilo se iris foetidissima v zadnjem času uporablja manj pogosto, ker je lahko v velikih količinah močno ali strupeno zelišče. Močna decokcija bo vsebovala velike količine tanina in lahko draži kožo ali usta. Če ga posadite na okrasnem vrtu, je treba paziti, da otroci ali hišni ljubljenčki ne bi jedli listov ali korenin. Tako kot pri vseh zeliščnih zdravilih je treba vzeti najmanjši odmerek, dokler se ne ocenijo učinki na posameznega bolnika.