Infrardeča svetleča dioda (IR LED) je naprava, ki ustvarja svetlobo z valovno dolžino, ki je le nekoliko daljša od tiste, ki jo vidi človeško oko. Te naprave oddajajo svetlobo v bližnjem infrardečem območju, kar pomeni, da proizvajajo svetlobo, ki je bližje spektru vidne svetlobe kot mikrovalovne pečice, ki so naslednja najdaljša valovna dolžina. IR LED lučka deluje na podoben način kot LED lučka, ki proizvaja vidno svetlobo, čeprav ima pogosto drugačne zahteve po moči. Te naprave se pogosto uporabljajo v elektroniki in varnostnih sistemih.
IR LED luč je sestavljena iz dveh delov polprevodniškega materiala, pozitivno nabitega in negativno nabitega dela. Ko je LED lučka izklopljena, postane območje med tema dvema deloma nevtralno območje izčrpavanja, ki ne dopušča prehajanja toka z ene strani na drugo. Z dodatkom električnega naboja lahko elektroni na negativni strani skočijo na pozitivno stran, proces, ki omogoča elektronom, da sprostijo določeno količino energije in oddajo foton. Razdalja, na katero preskočijo elektroni, narekuje valovno dolžino fotona, ki ga sproščajo. V IR LED luči je naprava zasnovana tako, da omogoča elektronom, da skočijo le na omejeno razdaljo, ki ustreza območju sprejemljivih infrardečih valovnih dolžin.
Ena najpogostejših uporab IR LED luči je v varnostnem sistemu. Čeprav je infrardeča svetloba zunaj obsega svetlobe, ki je vidna človeškemu očesu, je kamera sposobna zaznati infrardečo svetlobo, ki je tik pod vidnim spektrom. To pomeni, da se lahko infrardeča svetloba uporablja za osvetlitev območja ponoči, tako da lahko kamera jasno vidi in nadaljuje s snemanjem območja, čeprav bo svetloba ljudem na tem območju nevidna. Varnostne kamere, zasnovane za delovanje ponoči, imajo pogosto IR LED niz, nameščen okoli leče, da osvetli območje, ki ga snemamo.
Druga uporaba IR LED luči je v daljinskem upravljanju elektronike. Daljinski upravljalniki pogosto uporabljajo IR LED luč za pošiljanje signalov v televizijo, stereo ali drugo napravo z utripanjem LED luči v določenem vzorcu. Ta vzorec infrardeči sprejemnik na elektronski napravi prevede v vrsto enic in nič. Binarna koda se prevede v navodila, ki napravi sporočajo, da izvede določeno nalogo, na primer vklop ali izklop.