IPv6 je kratica za internetni protokol različice 6. To je druga različica internetnega protokola, ki se na splošno uporablja v virtualnem svetu. Prva različica je bila IPv4. IPv5 je bil protokol drugačne vrste, namenjen podpori videa in zvoka in ne večnamenskega naslavljanja. IPv6 je znan tudi kot IPng, kar pomeni IP naslednje generacije.
Ena od glavnih nadgradenj v IPv6 je število naslovov, ki so na voljo za omrežne naprave. Vsak mobilni telefon ali druga vrsta elektronske naprave ima lahko na primer svoj naslov. IPv6 omogoča 3.4 × 1038 naslovov. To je predvsem posledica števila bitov v posameznem protokolu. Naslovi IPv4 imajo v sebi 32 bitov in tako omogočajo največ štiri milijarde naslovov. Naslovi različice 6 imajo 128 bitov.
Vendar je IPv4 še vedno izbrani protokol za večino interneta. Prehod bo vztrajen, IPv6 pa je prihodnost internetnega naslavljanja, predvsem zato, ker strokovnjaki iz panoge verjamejo, da jim bo skoraj zmanjkalo razpoložljivih naslovov.
Drug primer nadgradnje IPv6 je multicasting, ki je standard v tej različici, vendar le izbiren v IPv4. Večnamensko oddajanje zagotavlja tok podatkov na več ciljev hkrati, brez podvajanja, razen če je to zahtevano. IPv4 ne podpira teh funkcij. Drugi dve vrsti naslavljanja, ki sta standardna praksa za novejšo različico, sta unicast in anycast. Prvi je prenos samo z enega gostitelja na samo enega drugega gostitelja; slednji je od enega gostitelja do najbližjega od mnogih gostiteljev.
IPv6 ima tudi dve drugi pomembni prednosti pred IPv4. Ponuja višjo raven vgrajene varnosti in je bil posebej zasnovan za mobilne naprave. Varnost je v obliki IPsec, ki omogoča preverjanje pristnosti, šifriranje in stiskanje. Mobilnost je v obliki mobilnega IP-ja, ki omogoča gostovanje med različnimi omrežji brez izgube uveljavljenega naslova IP. Obe funkciji sta zahtevi IPv6 in sta zato zasnovani za vgradnjo v vsak sklad, naslov in omrežje.