Ipilimumab je ime molekule človeškega protitelesa, ki ima lahko terapevtsko aktivnost pri bolnikih z napredovalim melanomom. To protitelo, ki ga proizvaja farmacevtska družba Bristol-Myers Squibb, je znano tudi kot MDX-010. Ipilimumab je izdelan v laboratoriju in je član razreda protiteles IgG1. Veže se na anticitotoksični receptor T-limfocitnega antigena (CTLA-4), ki je prisoten na površini T-limfocitov v telesu. Blokiranje receptorja CTLA-4 poveča celični imunski odziv, kar pacientovim lastnim limfocitom omogoči napad na rakave celice.
Melanom je oblika kožnega raka, ki lahko metastazira ali se razširi na druga tkiva. V zgodnjih fazah melanoma je operacija pogosto učinkovita oblika zdravljenja. Ko se ta rak razširi, ga je težko zdraviti z obsevanjem ali kemoterapijo. Terapija s protitelesi za krepitev imunskega odziva je lahko možnost za bolnike z napredovalim melanomom.
Zdravljenje s protitelesi z ipilimumabom izkorišča cikel delitve ali proliferacije celic v telesu, znan kot citotoksični T-limfociti. Ti limfociti imajo moč napadati rakave celice. Protein, znan kot CD28, je prisoten na površini T-limfocitov in ta protein se veže na druge vrste celic, da spodbudi delitev celic. Ko pride do delitve celic, CTLA-4 služi za zagotavljanje signala za zaustavitev, tako da se delitev celic ne nadaljuje neregulirano.
Ipilimumab se veže na molekulo CTLA-4 in odpravi signal za zaustavitev. T-limfociti se lahko nato razdelijo, tako da jih je na voljo več za boj proti rakavim celicam. Ta imunoterapija z ipilimumabom, samostojno ali v kombinaciji s cepivi, lahko podaljša čas preživetja ljudi z napredovalim melanomom. Klinična preskušanja ipilimumaba kažejo, da ima to protitelo lahko protitumorsko delovanje proti raku pljuč in prostate ter melanomu.
Bolniki prejemajo ipilimumab intravensko vsakih nekaj tednov. Natančen urnik terapije določi zdravnik in je odvisen od prisotnosti neželenih učinkov. Večina bolnikov dobro prenaša ipilimumab, vendar se lahko razvijejo imunsko povezani neželeni učinki, če se delijo T-limfociti začnejo vplivati na normalna tkiva. Ti neželeni učinki lahko vključujejo izpuščaje, drisko ali hepatitis. Imunsko povezane neželene učinke je običajno mogoče nadzorovati s kortikosteroidi, ne da bi vplivali na protitumorski odziv.