Intravenski amiodaron je zdravilo, ki se uporablja v življenjsko nevarnih nujnih primerih ter za vzdrževanje in zatiranje srčne aritmije. Razvrščen je kot antiaritmik, kar pomeni, da deluje za zaustavitev nenormalnega ali nepravilnega srčnega ritma. Čeprav je na voljo v peroralni obliki, bolnišnice in osebje nujne medicinske pomoči za začetno zdravljenje raje uporabljajo intravensko (IV) obliko.
Decembra 1985 je ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) odobrila intravensko dajanje amiodarona. Kot antiaritmično zdravilo deluje tako, da spremeni električne motnje v srcu, ki povzročajo nepravilen srčni utrip. IV oblika omogoča dajanje zdravila po IV liniji v nujnih primerih. Nevarne težave s srcem, ki jih zdravi amidaron, vključujejo atrijsko trepetanje, ventrikularno fibrilacijo in atrijsko fibrilacijo.
Obstaja več različnih vrst zdravil, ki lahko povzročijo intravenske interakcije z zdravili amiodarona. Amiodaron lahko medsebojno deluje z zaviralci beta in zaviralci kalcijevih kanalčkov. V kombinaciji s temi zdravili lahko amiodaron povzroči upočasnitev srčnega utripa na nevarno nizko raven ali blokira električne impulze. Ko jemljete digoksin in amiodaron skupaj, se ravni digoksina v krvi povečajo. Zdravniki pogosto zmanjšajo odmerek digoksina na približno 50 odstotkov nižje, da bi se izognili možnim interakcijam.
Pogosti neželeni učinki intravenskega amiodarona vključujejo zvišano telesno temperaturo, bradikardijo, hipotenzijo in slabost. Možno je tudi nenormalno delovanje ledvic, driska, bruhanje in otekanje pljuč. Pogosto se pojavijo omotica, utrujenost in šibkost. Če se pojavi kateri od teh simptomov, je treba obvestiti zdravstveno osebje. Poleg tega je potrebna takojšnja oskrba, če se pri bolniku pojavijo znaki alergijske reakcije, kot so težave z dihanjem ali koprivnica.
Tveganja, povezana z intravenskim dajanjem amiodarona, so potencialno nevarna. Amiodaron lahko povzroči hipotiroidizem ali hipertiroidizem, ki sta obe motnji v delovanju ščitnice. Prav tako lahko poslabša stanja, kot so bolezni jeter in pljučne bolezni, kot je astma. Zdravnike je treba povedati o vseh zdravilih in stanjih, ki trenutno obstajajo. Če je imel bolnik v anamnezi srčne nepravilnosti, je treba vključiti tudi te podatke.
Zdravniki bodo predpisali intravensko dajanje amiodarona v več dneh v bolnišnici. Natančno spremljanje bolnikovega srčnega delovanja in neželenih učinkov je ključnega pomena. Po prvih 24 urah jemanja zdravila se odmerki prilagajajo in počasi znižujejo. Čeprav se amiodaron običajno uporablja med nujnimi srčnimi težavami, se lahko predpiše peroralni vzdrževalni odmerek za nadomestitev IV infuzije, zlasti če bo bolnik dalj časa hospitaliziran.