Internetno obrekovanje je oblika obrekovanja, ki se odvija na internetu ali je objavljena na spletnih straneh, forumih ali oglasnih deskah. Takšne objave se na splošno štejejo za klevetnice, če so objavljene z namenom obrekovati osebo ali podjetje ali uničiti ugled te osebe ali podjetja. Izjave morajo biti običajno bodisi neresnične ali pa morajo biti podane z namenom, da bi bile škodljive, ne da bi izkazovali kakršen koli resnični interes za skupno dobro. Internetno obrekovanje je posebna oblika klevetanja in se običajno lahko preganja na civilnem ali kazenskem sodišču, tako kot katera koli druga vrsta obrekovanja.
Klevetanje se običajno nanaša na obrekljive pripombe, ki so izgovorjene na glas ali v kontekstu, ki je le minljiv in ni nujno dolgotrajen. Obrekovanje je izraz, ki se uporablja za označevanje oblik obrekovanja, ki so dokaj trajne in so narejene v pisni obliki ali v podobnih medijih, kot so knjige, časopisi, revije ali spletna stran. Internetno klevetanje se včasih imenuje tudi kibernetsko klevetanje, narava tega razlikovanja pa je običajno odvisna od tega, kako pride do obrekovanja. Na primer, objava na forumu ali v klepetalnici morda ne velja za trajno, saj je nekoliko bolj prehodna in je podobna klevetanju kot klevetanju.
Internetno obrekovanje je lahko napačno ime, saj so informacije, objavljene na internetu, tudi na način, ki je verjetno prehoden, lahko izjemno dolgotrajen. Prehod informacij na internetu iz ene objave v klepetalnici na ponavljajoče se objave na številnih spletnih mestih, forumih in oglasnih deskah je lahko skoraj takojšen. To pomeni, da je meja med internetnim klevetanjem in obrekovanjem lahko nekoliko manj razločna, mnoga sodišča pa še vedno delajo na vzpostavitvi natančnega razlikovanja med govorjenim in tradicionalnim pisnim obrekovanjem.
Večino primerov internetnega klevetanja je zoper osebo, ki je objavila informacijo, lahko sprožila oseba ali organizacija, o kateri gre za informacijo. Nekdo, ki je obtožen internetnega klevetanja, se bo moral običajno braniti z dokazovanjem, da so bile informacije resnične in v interesu skupnega dobra ali da so bile objavljene kot mnenje in ne dejstvo. Izjave mnenj, tudi obrekljive, so zaščitene kot svoboda govora; ko je izjava podana kot dejstvo, pa je mogoče upoštevati klevetanje in klevetanje.
V nekaterih primerih je obrekovanje mogoče zagovarjati zgolj z dokazovanjem, da je izjava resnična in dejansko točna. Vendar to ni vedno dovolj za obrambo in morda bo treba ugotoviti, da so informacije na nek način vredne in koristne za javni interes. Razkrivanje škodljivih sestavin v hrani, ki jo prodaja restavracija, je lahko v interesu skupnega dobrega, medtem ko je razkritje spolne usmerjenosti lastnika restavracije manj verjetno, da bo koristno in je lahko razlog za tožbo zaradi obrekovanja.