Internetna TV se najpogosteje nanaša na televizijske oddaje, ki so na voljo za gledanje na internetu prek prenosa ali pretakanja videa. V širšem smislu se lahko nanaša tudi na filme, virusne videoposnetke, posnetke in druge video vsebine, ki so na voljo na internetu.
Čeprav je YouTube™ najbolj priljubljeno spletno mesto za video posnetke, se splošno ne šteje za najboljše mesto za gledanje televizije. Večja televizijska omrežja uveljavljajo zakone o avtorskih pravicah, ki uporabnikom prepovedujejo nalaganje številnih svojih televizijskih oddaj v storitev, kar zmanjšuje izbiro priljubljenih programov, ki so na voljo. Večina omrežij zdaj svoje televizijske programe prikazuje v televizijskih odsekih uradnega spletnega mesta oddaje ali spletnega mesta omrežja; vendar si jih pogosto lahko ogledajo samo uporabniki interneta v Združenih državah. Tako kot druga spletna mesta za pretakanje videoposnetkov tudi YouTube™ včasih medpomni svoje podatke, ko uporabniki gledajo na počasni povezavi.
Za razliko od pretočnega videa videoposnetek, ki ga je mogoče prenesti, omogoča uporabnikom, da video vsebino obdržijo na svojih računalnikih, in to je priljubljen način gledanja internetne televizije. Storitve torrentov so postale glavni način za olajšanje prenosov televizijskih epizod, saj uporabnikom omogočajo skupno rabo in prenos video vsebine v obliki datoteke. Vendar so velike televizijske mreže vložile tožbo proti torrent storitvam zaradi distribucije njihove vsebine. Medtem so nekatera omrežja in hollywoodski studii obšli te ovire s podpisom pogodb s storitvami. Leta 2008 je Canadian Broadcasting Corporation (CBC) postala prva javna radiotelevizija v Severni Ameriki, ki je omogočila prenos celotnega programa (Canada’s Next Great Premier Minister) za prenos prek torrenta.
Glavne prednosti internetne televizije vključujejo izbiro programov in prilagodljivost. Za razliko od običajne televizije lahko uporabniki interneta izberejo tako rekoč kateri koli program in epizodo, ki si jo želijo ogledati v danem trenutku, vključno z oddajami, ki so že dolgo odpovedane. Gledalcem tudi ni treba snemati programov z digitalnim videorekorderjem (DVR), da bi lahko začasno ustavili, previjali nazaj ali naprej skozi določene razdelke – tako spletna mesta za pretakanje kot tudi prenos uporabnikom omogočajo te zmogljivosti.