Kadar koli škodljivi mikroorganizmi, kot so virusi, bakterije in paraziti, vstopijo v telo, se imunski sistem odzove s proizvodnjo posebnih beljakovin, imenovanih interferoni. Ta proces se imenuje interferonski odziv. To je odziv telesa na okužbo, ki posledično sproži proizvodnjo drugih celic, ki se borijo proti vdirajočim mikrobnim patogenom in krepijo obrambne sposobnosti imunskega sistema.
Te celice “motijo” proces razmnoževanja škodljivih virusov in bakterij ter pomagajo telesu, da se učinkovito bori proti okužbi. Pri nekaterih ljudeh interferonski odziv ne deluje tako dobro zaradi kakšne okvare ali težave v njihovem imunskem sistemu. Za krepitev bolnikovega imunskega sistema se lahko predpiše zdravljenje z interferonom, ki vključuje prejemanje infuzij umetno proizvedenih interferonov pod strogim nadzorom medicinskega osebja.
Interferoni so posebna vrsta beljakovin, ki jih skupaj imenujemo citokini, ki jih v glavnem proizvajajo bele krvne celice, imenovane levkociti. Proteini ali citokini, ki jih izločajo celice, nastanejo le v prisotnosti okužbe. Če v telesu krožijo citokini in interferoni, ko po njih ni potrebe, ko ni stalne okužbe, lahko motijo bistvene procese, kot je proizvodnja rdečih krvnih celic. Prisotnost citokinov in drugih imunoloških celic povzroči tudi nekatere neprijetne simptome, ki jih oseba čuti. Lahko imajo vročino, vnetje, bolečine v telesu, utrujenost in gripi podobne simptome.
Obstajajo različne vrste interferonov, ki sestavljajo interferonski odziv telesa. Obstajajo interferoni tipa I, tipa II in tipa III. Interferoni tipa I so nadalje razdeljeni na interferone alfa, interferone beta in interferone gama. Interferoni tipa II se večinoma nanašajo na delta interferone. Interferone tipa III še preučujejo; medicinske raziskave bodo morda nekega dne razkrile, kako jih je mogoče uporabiti v medicinske namene, na enak način, kot se uporabljajo interferoni tipa I in tipa II.
Interferonska terapija je pomemben medicinski postopek za boj proti nekaterim oblikam raka. Interferonski odziv pomaga uničiti tipične celice v tumorjih in rakavih izrastkih. Vendar pa zdravljenje z interferonom povzroča tudi neprijetne stranske učinke, kot so slabost, utrujenost in razdražljivost, podobno kot druge oblike kemoterapije.
Poleg boja proti raku in tumorjem zdravljenje z interferonom uporablja interferonski odziv pri zdravljenju hepatitisa B in C, bradavic, multiple skleroze in drugih avtoimunskih bolezni. Nizki odmerki interferona pomagajo tudi pri lajšanju pogostih bolezni, kot sta prehlad in gripa. Sintetični interferon se pogosto daje z injekcijami.