Interferon (IFN) je vrsta beljakovine, imenovane citokin, ki jo izločajo celice telesa med okužbo. Lahko zavira širjenje virusov v sosednje celice in lahko pomaga pri uničevanju rakavih celic. Terapija z interferonom izkorišča te naravne zaščitne lastnosti. Komercialni interferon se uporablja za zdravljenje virusnih okužb, kot je hepatitis C, in za zdravljenje nekaterih vrst raka.
Obstajajo različne vrste interferona, in sicer IFN-alfa, IFN-beta in IFN-gama. Vsaka vrsta se veže na drugačen površinski receptor na celici. IFN-alfa je tip, ki se najpogosteje uporablja pri zdravljenju z interferonom. Uporablja se za zdravljenje hepatitisa C, levkemije, limfomov in ponavljajočih se melanomov.
Interferon-alfa ima številne učinke na celice v telesu. Ko ima virus okužene celice v tkivu ali organu, interferon ščiti sosednje neokužene celice in ustavi širjenje virusa. Terapija z interferonom spodbuja sproščanje encimov, ki motijo sintezo beljakovin in s tem uničijo celice, okužene z virusom. Na splošno je interferon-alfa ena od možnosti zdravljenja bolnikov, okuženih s hepatitisom C. Uporablja se lahko v kombinaciji z drugimi zdravili, kot je protivirusno zdravilo ribavirin, za izboljšanje odziva na hepatitis C.
Drug učinek IFN-alfa je krepitev imunskega sistema za boj proti širjenju raka v telesu. Različne vrste celic v telesu, in sicer naravne celice ubijalke (NK celice) ali makrofagi, se aktivirajo z interferonom in lahko nato napadejo in uničijo rakave celice. Interferon prav tako poveča izražanje beljakovin na površini tumorskih celic, s čimer postanejo bolj vidne za napade celic imunskega sistema.
Terapija z interferonom se uporablja za zdravljenje bolnikov z malignim melanomom, ki se je razširil na bezgavke. Dokazano je, da zmanjša stopnjo ponovitve pri bolnikih z melanomom. Interferon se lahko uporablja tudi za zdravljenje drugih vrst raka, predvsem levkemije in limfoma.
Zdravnik mora bolniku dati interferon in ga lahko damo kot injekcijo v mišico, pod kožo ali v veno. Terapija z interferonom ima več stranskih učinkov, ki se jih mora bolnik zavedati. Bolnik lahko pogosto razvije zvišano telesno temperaturo, mrzlico in gripi podobne simptome. Pojavijo se lahko tudi utrujenost, glavobol in bolečine v mišicah. Če so ti neželeni učinki prehudi, bo morda moral bolnik prekiniti zdravljenje z interferonom.
Ena formulacija IFN-alfa, ki se uporablja pri zdravljenju z interferonom, vsebuje molekulo polietilen glikola. Ta molekula preprečuje hitro razgradnjo interferona v telesu in omogoča, da se injekcija daje enkrat na teden namesto standardnega odmerka trikrat na teden. Povečanje intervala med zdravljenjem lahko zmanjša tudi neželene učinke.