Interferometer je instrument, ki se uporablja za merjenje valov preko interferenčnih vzorcev. Interferometrija je postopek, s katerim se dva vala združita, tako da jih je mogoče preučevati glede razlik v njunih vzorcih. Področja študija, kjer se uporablja interferometrija, so astronomija, fizika, optika in oceanografija.
V astronomiji so interferometri pravzaprav dva ali več teleskopov in ogledal, ki delujejo skupaj in zagotavljajo visoko ločljivost slik predmetov v vesolju. Teleskopi se običajno nahajajo na tisoče milj narazen. Postopek deluje tako, da zrcalne leče teleskopa razporedite v načrtovanih intervalih. Svetloba izven Zemljine atmosfere se odbija od leč kot v odsevnem teleskopu in se združuje v interferometer kot radijski valovi. Radijski valovi se nato izmerijo za izdelavo slike visoke ločljivosti.
Poseben observatorij, znan kot Laser Interferometer Gravitational-Wave Observatory (LIGO), je namenjen izključno odkrivanju gravitacijskih valov. Ta observatorij uporablja svoje raziskave za odkrivanje astronomskih dogodkov, kot so izbruhi gama žarkov in možni trki na Zemljo. Gravitacijske valove iz supernov, črnih lukenj in nevtronskih zvezd opazujemo in merimo za raziskovanje in razumevanje, kako in kdaj so nastali.
V fiziki in optični interferometriji ter astronomiji se Michelsonov interferometer uporablja za zaznavanje gravitacijskih valov in za ustvarjanje demodulatorja optičnega diferencialno-faznega premikanja (DPSK). DPSK pretvori fazno kodiran signal v signalno kodiran signal. To omogoča ojačanje signala in poveča tako kakovost kot količino podatkov, ki se lahko prenesejo.
Michelsonov interferometer deluje tako, da ima dve ogledali nastavljeni pod kotom 90 stopinj. Med njima je pod kotom 45 stopinj nameščeno tretje, delno posrebreno ogledalo. Ko se svetloba premika skozi delno posrebreno zrcalo, razdeli svetlobni žarek in vsak žarek ubere drugačno pot. Ta motnja zaradi ločenih valovnih dolžin se pretvori v pot valovne dolžine, ki jo zazna interferometer. Signal se ojača, ko se ponovno poveže, kar poveča kakovost prenosa.
Interferometrični podatki se uporabljajo v oceanografiji za ugotavljanje stanja oceanske aktivnosti. Interferometer zazna valovne dolžine z uporabo algoritma, znanega kot parametrični algoritem pridobivanja (PRA). PRA lahko s podatki o vetru uporabi informacije, zbrane iz radarja z interferometrično sintetično odprtino vzdolž poti (AT-InSAR), in jih pretvori v informacije, uporabne za vremenske centre. Informacije, kot so višina valov, dolžina valov in smeri valov, so v pomoč pri določanju vremenskih vzorcev in možnih dejavnosti oceanskega dna.